Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v soboto v nastopu na splošni razpravi 79. Generalne skupščine ZN dejal, da so ukrajinski upi na zmago v vojni proti Rusiji nesmiselni, prizadevanja zahodnih držav za pomoč Kijevu pa se bodo izkazala za samomorilska, saj ima Rusija jedrsko orožje. V razpravi je nastopilo še več drugih ministrov.
Zatrdil je, da ustanovno listino ZN krši Ukrajina, ker ne spoštuje pravice Rusov, s čimer predstavlja grožnjo ruski in evropski varnosti. Zagotovil je, da ima ruski predsednik Vladimir Putin načrt za ureditev razmer in se je pripravljen pogajati, vendar “os Washington-London-Bruselj” to zavrača.
Takšno obnašanje Zahoda po besedah Lavrova onemogoča globalno sodelovanje in Rusija zato ni podprla pakta za prihodnost, ki so ga članice ZN sprejele pred tednom dni. Opozoril je, da tudi druge svetovne regije oblikujejo zavezništva in pozval Evropo, naj se pridruži enotnemu evrazijskemu prostoru brez vpliva Washingtona.
Lavrov je bil v soboto eden od predstavnikov največjih svetovnih držav, ki so prišle na vrsto za govor šele proti koncu splošne razprave v ZN, ker so v New York poslale le ministre.
Indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar je pozval k nujni reformi multilateralizma, opisal razvoj svoje države ter kritiziral sosednji Pakistan kot nedelujočo državo z ozemeljskimi apetiti.
Savdski zunanji minister Fajsal al Saud je zahteval konec spopadov na Bližnjem vzhodu in se zavzel za sprejetje Palestine v ZN. Izpostavil je, da je njegova država od začetka vojne v Gazi za pomoč Palestincem namenila pet milijard dolarjev.
Indonezijska ministrica za zunanje zadeve Retno Lestari Priansari Marsudi, ki se je v petek sestala s slovenskim premierjem Robertom Golobom, je v svojem govoru izpostavila pomen vključujočih partnerstev za reševanje vprašanj človekovih pravic po svetu.
Indonezija vodi tudi pobude za utrditev dobavnih verig po državah svetovnega juga, letos pa bo gostila svetovni forum o vodi, ki jo je na vrhu za prihodnost Golob izpostavil kot eno od ključnih razvojnih vprašanj.
“Mehika je prva država globalnega juga, ki je sprejela feministično zunanjo politiko,” pa je dejala zunanja ministrica Mehike Alicia Barcena Ibarra in izrazila obžalovanje, da je v Generalni skupščini ZN v minulem tednu govorilo le devet žensk.
Mehika je minimalno plačo uspela povečati za 135 odstotkov in je s tem 9,5 milijona ljudi potegnila iz revščine, je dejala in zagotovila, da je njena država razvila model za urejene migracije.
O državah globalnega juga je govoril tudi zunanji minister Malezije Mohamed Hasan, njegov singapurski kolega Vivian Balakrishnan pa je poudaril, da za majhne države multilateralizem ni možnost, ampak eksistenčna nujnost.
Kubanski zunanji minister Bruno Parilla je spomnil, da so vojaški izdatki držav lani dosegli 2440 milijard dolarjev, kar bi lahko pametneje porabili za razvoj. Pozval je k uvedbi globalnega davka na premoženje milijarderjev, odpis dolgov revnim državam in koncu ameriškega embarga, ki traja že 65 let.
Že v petek je premierka Barbadosa Mia Mottley velik del govora namenila vprašanjem samega obstoja človeštva. “Svet si enostavno ne more privoščiti vojn, ki odvračajo pozornost,” je dejala in izpostavila podnebne spremembe, lakoto ter pandemije.
“Čas je za premor in ponoven zagon. Preveč je lačnih na svetu in to zahteva reformo ustanov, konec diskriminacije, delitev na državljane prvega in drugega razreda,” je dejala in zatrdila, da sedanja sestava Varnostnega sveta ZN s stalnimi in nestalnimi članicami več nima prostora v 21. stoletju.
Zunanji minister Belorusije, ki jo je Slovenija porazila v tekmi za članstvo v Varnostnem svetu, Maksim Riženkov pa je med kritikami Zahoda omenil “umazano kampanjo”, da se Belorusiji prepreči izvolitev v Varnostni svet. Zatrdil je, da je globalni jug s tem izgubil glas v najpomembnejšem organu ZN.
