Padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada, kar je cilj upornikov, ki so sprožili ofenzivo na severu Sirije, ni neuresničljiv scenarij, je danes za STA ocenil raziskovalec Faris Kočan. Meni, da je pomoč Rusije in Irana Asadu zaradi lastnih konfliktov omejena, to pa bi lahko vodilo tudi do širše vojne v Siriji z regionalnimi posledicami.
“Vojni analitiki so že dalj časa opozarjali, da se islamistični uporniki v Siriji oborožujejo, ponovno združujejo in iščejo načine, kako ponovno destabilizirati Asadov režim oziroma kako ga zrušiti in vzpostaviti obliko islamske države,” je povedal Kočan, raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Kot je pojasnil, gre razloge o tem, zakaj so uporniki ofenzivo sprožili ravno v tem času, iskati v dejstvu, da so vsi ključni podporniki Asada nezmožni posredovanja zaradi svojih konfliktov in preusmerjanja pozornosti na lastne fronte. Rusija namreč vodi vojno v Ukrajini, proiranske skupine, kot je denimo Hezbolah, pa so oslabljene zaradi izraelskih napadov.
“Gre torej za kombinacijo geopolitike in lokalne priložnosti. Iran in Hezbolah sta do te točke ključno prispevala Asadu z odvračanjem upora. Rusija je bila ključna za zračne sile, Hezbolah in Iran pa sta prispevala predvsem v osebju/posameznikih, ki so se delno umaknili v Libanon v kontekstu izraelskega napada,” je dodal.
V luči tega je ocenil, da je v tem trenutku podpora, ki jo Moskva in Teheran lahko ponudita Siriji, omejena, kar kaže tudi situacija na terenu. “Bolj kot sta Rusija in Iran vpletena v lastne konflikte in vojne, manj manevrskega prostora imata, da neposredno in odločilno pomagata Asadu,” je pojasnil.
Destabilizacija in posledično padec Asadovega režima, kar je sicer cilj upornikov, po mnenju Kočana ni neuresničljiv scenarij. Ob nezadostni pomoči Rusije in Irana oziroma Hezbolaha pa bi lahko prišlo tudi do širše vojne z regionalnimi posledicami.
“Popolna zmaga upornikov v Alepu bi na novo premešala karte v državljanski vojni, konsolidirala fragmentacijo Sirije in okrepila položaj Turčije kot posrednice v vojni. Prav tako lahko koristi Izraelu, saj bi se lahko os Iran-Hezbolah preusmerila na Sirijo, s čimer bi umanjkal del moči in podpore v Gazi,” je povedal.
Ob tem je opozoril, da Asadova nezmožnost branjenja Alepa kaže, kako je njegov režim eksistenčno odvisen od zunanje pomoči.
“Brez ruske letalske pomoči in Hezbolahove pehote je sirska vojska nezmožna ohranjati večja urbana središča, kaj šele izvajati protiofenzive,” je nadaljeval in poudaril, da izguba Alepa uničuje Asadovo širšo strategijo projiciranja stabilnosti s ciljem pridobivanja mednarodnega priznanja in ekonomske pomoči.
Kočan je prav tako opozoril, da je Turčija eden od pomembnih akterjev v konfliktu. Ankara namreč podpira sunitske milice, ki se v ofenzivi borijo skupaj z uporniki, in si želi oslabiti Asadovo moč na severu Sirije “ob predpostavki zmanjševanja kurdske avtonomije na severovzhodu države”.
“Turčija si namreč na severu želi vzpostaviti varno območje zaradi begunske krize, ki škoduje Erdoganovemu režimu,” je dodal.
V odzivu na konflikt v Siriji bi mednarodna skupnost lahko pristopila na pomoč sirski vojski in ponudila obliko priznanja Asadu z umikom sankcij zoper njega, meni Kočan. Kot je spomnil, je islamistična skupina Hajat Tahrir al Šam, ki je z zavezniki sprožila ofenzivo na severu Sirije, prepoznana kot teroristična organizacija in temu primerna bi lahko bila pomoč Asadu.
“Bo pa za to potrebna najprej zaveza Asada, da prekine vse vezi z Iranom in preneha omogočati orožarske poti do Hezbolaha. Ob tej predpostavki bi se lahko umaknile sankcije zoper Asada in omogočila širša pomoč. Pri tem bi lahko bila osrednja akterja predvsem ZDA in ZAE, ki jima koristi oslabljeni Iran in potencialen razdor zavezništva med Iranom in Asadom,” je še dodal.
Novi spopadi v Siriji so izbruhnili v sredo, ko so islamisti nepričakovano napadli položaje sirske vojske zahodno od Alepa. V nekaj več kot petih dnevih je bilo ubitih več sto ljudi, med njimi več deset civilistov.
Spopadi pomenijo znatno zaostritev sirskega konflikta. Ta se je začel leta 2011 s protivladnimi protesti, ki jih je Asad nasilno zatrl. Izbruhnila je krvava državljanska vojna, v kateri je bilo ubitih več kot 600.000 ljudi, na milijone pa je bilo razseljenih.
