
Redke zemlje so skupina 17 težkih kovin, ki veljajo za strateške surovine. V zadnjem času je njihov pomen vse bolj izpostavljen – ameriški predsednik Donald Trump je denimo nedavno napovedal, da bi ZDA lahko pomoč Ukrajini pogojevale z dostopom do redkih zemelj in drugih surovin na njenem ozemlju, ki so bistvene za proizvodnjo elektronike.
Redke zemlje so ime za skupino 17 elementov v periodnem sistemu. Veljajo za strateške surovine, saj imajo ključno vlogo v industrijskih panogah, ki razvijajo računalnike, baterije in najsodobnejšo energetsko tehnologijo.
Imajo edinstvene lastnosti, ki so nenadomestljive, ali pa jih je mogoče nadomestiti le s izjemno visokimi stroški, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Vse redke zemlje se uporabljajo v industriji in jih je mogoče najti tako v najrazličnejših napravah za vsakodnevno rabo kot visokotehnoloških izdelkih, vse od žarnic do vodenih izstrelkov.
Med redke zemlje med drugim sodijo europij, cerij, lantan, disprozij in neodim.
Europij je bistvenega pomena pri izdelavi televizijskih zaslonov, cerij se uporablja za poliranje stekla in rafiniranje nafte, lantan pa omogoča delovanje avtomobilskih katalizatorjev. Neodim in disprozij omogočata izdelavo izjemno močnih magnetov, ki zahtevajo malo vzdrževanja, zato denimo omogočata postavitev vetrnih turbin na morju in proizvodnjo električne energije daleč od obale.
Prisotnost redkih zemelj kljub njihovemu imenu niti ni tako zelo redka, saj jih je v zemeljski skorji po vsem svetu dejansko veliko.
Ameriški geološki zavod USGSV je lani ocenil, da je bilo na nahajališčih po vsem svetu skupno 110 milijonov ton redkih zemelj, od tega 44 milijonov na Kitajskem.
Ta že desetletja s pridom izkorišča svoje zaloge z obsežnimi naložbami v rafinerije – pogosto brez strogega okoljskega nadzora, ki ga zahtevajo zahodne države.
Še 22 milijonov ton redkih zemelj se nahaja na ozemlju Brazilije, 21 milijonov v Vietnamu, medtem ko ima Rusija 10 milijonov, Indija pa sedem milijonov ton ocenjenih zalog. Velika nahajališča naj bi se npr. skrivala tudi pod površino Grenlandije.
Čeprav v resnici niso tako redke, pa je pridobivanje in predelovanje teh surovin težavno in drago. Zahteva namreč intenzivno uporabo kemikalij, kar povzroča ogromne količine strupenih odpadkov. Mnoge države so zato previdne pri prevzemanju visokih tveganj, ki jih prinašajo te surovine.
Redke zemlje je pod žaromete v zadnjem času postavil ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal v ponedeljek, se želi z Ukrajino v zameno za pomoč ZDA dogovoriti za dostop do redkih zemelj in drugih ključnih surovin za proizvodnjo elektronike. Možnost tovrstnega sporazuma z zahodnimi zaveznicami je oktobra lani omenjal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.