Jeff Bezos odstopil s položaja glavnega izvršnega direktorja Amazona

Ustanovitelj Amazona in eden najbogatejših ljudi na svetu, 57-letni Jeff Bezos, je danes odstopil s položaja glavnega izvršnega direktorja podjetja, ki ga je zgradil iz spletne prodajalne knjig v eno največjih korporacij na svetu. Vajeti je predal v roke 53-letnemu Andyju Jassyju, ki je postavil storitve Amazon Web Services.

Bezos se namerava posvetiti svojemu vesoljskemu podjetju Blue Origin, s katerim namerava še ta mesec poleteti v vesolje. Nadaljeval bo tudi z dobrodelnimi dejavnostmi. Pri Amazonu, ki ga je ustanovil pred 27 leti, bo sicer ohranil položaj izvršnega predsednika.

Amazon je dolga leta rasel v največjo spletno trgovino na svetu, obdobje rasti pa so zaznamovale tudi velike izgube. Vlagatelji so vseeno zaupali Bezosovi viziji in zadnja leta žanjejo obline plodove.

Gradnja infrastrukture, ki danes predstavlja osnovo Amazonovega delovanja, ni bila hitra in enostavna. Vzpostavljanje mreže skladišč, tovornjakov, letal in druge logistike za hitro rastoči posel je terjala ogromno investicij, a je danes Bezosovo premoženje – tudi po ločitvi od žene MacKenzie Scott, ki ji je odštel več deset milijard dolarjev – ocenjeno na skoraj 200 milijard dolarjev.

Bezos velja za pionirja množične spletne prodaje najprej knjig, kasneje pa še drugega blaga. Pohitel je tudi z razvojem računalništva v oblaku in dostave na dom. Po oceni strokovnjakov je uvajal rešitve, ki se ljudem danes zdijo samoumevne, a si jih pred desetletji še niso niti predstavljali. Ena takih je nakup na internetu in možnost skoraj takojšnje dostave kupljenega.

Tudi Bezos je, podobno kot mnogi drugi inovatorji, začel ustvarjati v domači garaži, kjer je sam pakiral naročeno in pakete vozil do pošte. Danes to počne armada zaposlenih s flotami Amazonovih vozil, nenazadnje pa tudi z brezpilotnimi letali. Podjetje ima tržno vrednost več kot 1700 milijard dolarjev, lani pa je imelo 386 milijard dolarjev prihodkov.

Amazon je deležen pohval zaradi inovativnosti, vendar tudi kritik zaradi zatiranja konkurence in ravnanja z več kot milijon zaposlenimi. Bezos zapušča Amazon v času, ko se nad njim zgrinjajo črni oblaki tožb in drugih ukrepov regulatorjev glede davkov in izkoriščanja prevladujočega položaja na trgu. Ameriški kongres želi sprejeti zakon, ki bo omogočil razbitje Amazona na manjše dele.

Na drugi strani pa se je podjetje v času pandemije covida-19, ko so ljudje zaradi nevarnosti okužb ostajali doma in naročali prek spleta, močno utrdil. Ko so drugi odpuščali, je Amazon najemal in sedaj ima v ZDA že 800.000 zaposlenih. Pred kratkim se je podjetje zavezalo, da bo povišalo minimalno plačo na 15 dolarjev na uro in izboljšalo delovne pogoje.

Vse je več je sicer pritiskov, da bi se delavci sindikalno organizirali, kar jim doslej ni uspelo. Po propadu poskusa sindikalnega organiziranja v Alabami se je Bezos odzval in pozval k boljši viziji podjetja za zaposlene. V svojem zadnjem pismu zaposlenim v vlogi glavnega izvršnega direktorja je podal cilj, da bo Amazon najboljši delodajalec na planetu in bo imel najbolj varna delovna mesta.

Bezos je sicer z nakupom tudi rešil ugledni časopis Washington Post pred propadom, pri čemer je ohranil uredniško neodvisnost. Washington Post je danes spet pri višku svoje nekdanje slave.

Bezos je že februarja sporočil, da se bo kmalu poslovil od vodenja Amazona, a bo kot izvršni predsednik ostal dejaven v podjetju, pri čemer bo imel več časa za druge dejavnosti, kot so dobrodelni skladi, Blue Origin, Washington Post in druge zadeve. “Še nikoli nisem imel več energije in ne gre za upokojitev,” je dejal.

Datum odhoda je simboličen, saj je Bezos registriral Amazon kot podjetje 5. julija 1994. Izšolal se je za električnega inženirja in računalniškega programerja, po študiju pa je delal tudi na Wall Streetu, kjer je srečal svojo bodočo in sedaj že bivšo soprogo MacKenzie.

Source
STA
Preverite tudi
Close
Back to top button