Sirski uporniki na čelu z islamistično skupino Hajat Tahrir al Šam so po bliskoviti ofenzivi s severozahoda države zavzeli Damask in strmoglavili avtokratski režim. Predsednik Bašar al Asad je pobegnil iz države. V prvih odzivih prevladuje navdušenje nad padcem diktature, nihče pa ne ve, kako bodo naprej ravnali uporniki.
Islamistični uporniki so širšo javnost presenetili 27. novembra, ko so izvedli nenaden napad na sirsko vojsko v severni provinci Alep. Po bliskovitem napredoavnju in zavzetju še nekaterih drugih strateško pomembnih točk so davi vkorakali v Damask in razglasili konec Asadove vladavine.
Ob tem niso naleteli na upor, vladni vojaki naj bi brez večjih težav položili orožje. Sirski premier Mohamed al Džalali je takoj sporočil, da je pripravljen sodelovati s katerim koli vodstvom, ki ga izbere ljudstvo, ter podpreti kakršenkoli postopek predaje oblasti.
Za strmoglavljenim predsednikom al Asadom se je izgubila sled. Večina svetovnih medijev je poročala, da je z letalom zapustil državo že v soboto zvečer. Letalo naj bi sprva letelo proti trdnjavi Asadove alavitske verske ločine v Siriji, potem pa spremenilo smer in izginilo z radarjev, zato so se pojavila celo ugibanja, da bi lahko bilo sestreljeno.
Kasneje je njegov dosedanji podpornik Kremelj sporočil, da je al Asad “po pogajanjih z določenimi udeleženci oboroženega konflikta na ozemlju Sirije odstopil s predsedniškega položaja” in zapustil Sirijo. Ob odhodu naj bi dal “navodila za miren prenos oblasti”. Kam naj bi se zatekel, pa še vedno ni jasno.
Prebivalci Damaska so se podali na ulice, po družbenih omrežjih so krožili videoposnetki, kako se veselijo, pojejo in plešejo. Množica je med drugim vdrla v predsedniško palačo, prišlo je tudi plenjenja v razkošni rezidenci pobeglega nekdanjega voditelja. Nekateri so vdrli na veleposlaništvo Irana, enega od najpomembnejših podpornikov al Asada.
Tako kot v Damasku so ljudje tudi drugod po državi podirali kipe predsednikovega očeta Hafeza al Asada, ki je vzpostavil brutalen sistem vladanja v državi. Uporniki pa so vdrli v zloglasni zapor Sadnaja in izpustili na prostost na tisoče zapornikov.
Mednarodna skupnost je bila v prvih odzivih na strmoglavljenje režima v Siriji previdna. V prvi vrsti opozarja pred stopnjevanjem nasilja, novimi skrajnostmi ali kaotičnimi razmerami v državi in regiji. Ni namreč jasno, kakšni so dolgoročni cilji upornikov, katerih vodja Abu Mohamed Al Džolani oz. Ahmed al Šara je danes prispel v Damask.
HTS ima namreč korenine v teroristični mreži Al Kaida in nasilno preteklost. Zadnja leta se je sicer poskušala preimenovati v nacionalistično silo in njena nedavna sporočila imajo diplomatski in spravljiv ton. Tudi po zavzetju Damaska so uporniki sporočili, da si bodo prizadevali za sodelovanje s “prijateljskimi narodi” za doseganje stabilnosti in varnosti v regiji.
Njihov dosežek je pozdravil tudi poveljnik kurdskih Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki nadzorujejo dele severovzhoda države in jih podpirajo ZDA. “Ta sprememba predstavlja priložnost za izgradnjo nove Sirije, ki temelji na demokraciji in pravičnosti, ki zagotavlja pravice vseh Sircev,” je sporočil.
Konec 50-letne vladavine družine Asad v Siriji bo po ocenah britanske mreže BBC preoblikoval razmerje moči v regiji. Asada sta zapustila zaveznika Rusija in Iran, ki s tem razvojem dodatno izgublja vpliv v regiji. Slednje je v veselje Izraelu, ki obravnava Teheran kot eksistencialno grožnjo. Izraelska vojska je medtem že premaknila svoje sile v tamponsko območje na zasedeni Golanski planoti, obstreljevala naj bi tudi cilje v Siriji, domnevno zato, da bi preprečila krepitev skrajnih skupin.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu meni, da je s strmoglavljenjem Asadovega režima padel “osrednji člen iranske osi zla”. Izrael po njegovih besedah ponuja roko vsem, ki so zainteresirani za mir z Izraelom, “nobeni sovražni sili pa ne bomo dovolili, da se postavi na našo mejo.”
Po besedah turškega zunanjega ministra Hakana Fidana bi morali mednarodni in regionalni akterji zagotoviti miren prenos oblasti v državi, milijoni sirskih beguncev pa da se lahko vrnejo v domovino. Številni begunci, med drugim iz Libanona, so se že odpravili na pot.
Posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen je zavzetje Damaska označil za “prelomni trenutek” v skoraj 14 let trajajoči državljanski vojni v Siriji. “Danes s previdnim upanjem pričakujemo odprtje novega poglavja – poglavja miru, sprave, dostojanstva in vključenosti za vse Sirce,” je sporočil.
Tudi evropski voditelji so pozdravili padec Asadovega režima. “Barbarska država je padla. Končno,” je sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron in zaželel Sircem miru. Konec “Asadove diktature” je pozitivno ocenila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, nemški kancler Olaf Scholz jo je označil za “dobro novico”. Ob tem je izpostavil, da je “zdaj bistveno, da se v Siriji hitro vzpostavi red in zakon,” in da se preneha tuje “vmešavanje” v državo.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu spremljajo razmere v Siriji in od vseh strani pričakujejo zaščito civilistov ter vzpostavitev reda. Prehodna ureditev mora biti vključujoča in stabilna, so sporočili. Podatkov, da bi bili v Siriji slovenski državljani, nimajo, za zdaj se jim od tam ni nihče javil ali prosil za pomoč.