SvetGospodarstvo

IMFC o globalnem sodelovanju za uspešno okrevanje po pandemiji koronavirusa

Mednarodni denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) je po današnjem srečanju na virtualnem spomladanskem zasedanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic IMF in Svetovne banke izrazil zavezo k nadaljevanju tesnega sodelovanja držav za uspešno okrevanje po pandemiji koronavirusa.

Spomladansko zasedanje IMF in Svetovne banke virtualno poteka od ponedeljka. IMF je nekoliko povišal obete letošnje svetovne gospodarske rasti na šest odstotkov in sklenil podaljšati pomoč revnim in zadolženim državam pri odplačevanju posojil. Skupina G20 se je dogovorila, da lahko IMF poveča svoje rezerve za 650 milijard dolarjev, poteka pa tudi več različnih konferenc in seminarjev, med drugim na temo podnebnih sprememb.

Osrednji del spomladanskih in jesenskih srečanj IMF in Svetovne banke sta zasedanji IMFC in skupnega Razvojnega odbora sklada in banke. Slednje bo tokrat na vrsti v petek. Sporočila iz številnih zasedanj in novinarskih konferenc so usklajena, izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva pa jih je strnila v Tolstojev citat, da je življenje sestavljeno iz svetlobe in senc. Glede na to je sporočilo z zasedanja, da je luč na koncu predora vidna in svetovno gospodarstvo okreva, vendar ostajajo sence na čelu z neenakomernim okrevanjem različnih hitrosti.

Podobno mnenje je izraženo tudi v sporočilu po 43. zasedanju IMFC, ki ga sedaj vodi finančna ministrica Švedske Magdalena Andersson. IMFC izraža sožalje svetu zaradi izgube življenj in trpljenja, ki ga povzroča pandemija koronavirusa. Obljublja sodelovanje za končanje pandemije povsod in za trdno, trajno, uravnoteženo in vključujoče okrevanje.

IMFC ugotavlja, da svetovno gospodarstvo okreva hitreje, kot so pričakovali lani oktobra, kar je zasluga hitrega razvoja cepiva in fiskalnih in monetarnih politik. Države so od začetka krize v boj proti pandemiji usmerile skupaj 16.000 milijard dolarjev.

Vendar pa obeti za okrevanje ostajajo negotovi in neenakomerni tako znotraj držav kot med državami. Kriza lahko povzroči trajne brazgotine in poveča revščino ter neenakosti v času, ko podnebne spremembe in drugi skupni problemi postajajo vse bolj pereči.

IMFC poudarja potrebo po trdnem mednarodnem sodelovanju za pospešitev proizvodnje cepiva in enakopravno distribucijo vsem. IMFC bo nadaljeval s podporo Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in programu covax, posameznim državam, prioritetni porabi za zdravstvo in pomoči ranljivim. Države poziva, naj ohranijo prilagodljivo in sproščeno monetarno politiko in izraža mnenje, da fleksibilnost menjalniških tečajev lahko pomaga prilagajanju. Države so sicer zagotovile, da se bodo vzdržale tekmovalnih devalvacij svojih valut.

IMFC izraža trdno zavezo spopadu s podnebnimi spremembami z ukrepi, ki vodijo v smer zelenih družb in gospodarstev s polno zaposlenostjo. Obljublja tudi sodelovanje na področju digitalne ekonomije ter pospešena prizadevanja v smeri sodobnega in globalno poštenega mednarodnega davčnega sistema, kar pomeni podporo ideji o minimalnem globalnem davku na dobičke korporacij. Potrjuje tudi zavezo nadaljevanju pomoči revnim državam pri naslavljanju dolžniškega problema.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je na zasedanju IMFC pozvala velika razvita gospodarstva, naj povečajo svojo proračunsko porabo za okrevanje po krizi, ker delo še ni končano. ZDA so letos potrdile 1900 milijard dolarjev vreden tretji velik proračunski pakt pomoči, ki je po mnenju svetovnih ekonomistov zaslužen za pospešitev svetovne gospodarske rasti. ZDA nameravajo potrditi še 2300 milijard dolarjev porabe za obnovo infrastrukture, kar bi plačali s povišanjem davka na dobičke podjetij. Prav tako so ZDA z Joejom Bidnom na čelu pripravljene na dogovor o minimalnem globalnem davku na dobičke podjetij.

Po menjavi vlade v Washingtonu se lahko na ravni IMF in Svetovne banke spet pogovarjajo tudi o boju proti podnebnim spremembam in nadaljevanju reform IMF in Svetovne banke vključno s sistemom kvot oziroma glasovalnih pravic. Že v sredo je Bidnov posebni odposlanec za podnebne spremembe John Kerry v pogovoru z Georgievo poudaril, da svet zamuja z ukrepi v zvezi s tem izzivom, ki je vprašanje obstoja človeške vrste.

Source
STA
Back to top button