Hladnik Milharčič v zaostrovanju med Iranom in Izraelom ne vidi možnosti večjega konflikta

Morebitni iranski povračilni ukrep za nedavni zračni napad na iranski konzulat v sirski prestolnici Damask, za katerim naj bi stal Izrael, ne bo te vrste, da bi povzročil eskalacijo v konflikt večjih razsežnosti z Izraelom in njegovo najtesnejšo zaveznico ZDA, je za STA ocenil zunanjepolitični komentator časnika Dnevnik Ervin Hladnik Milharčič.

V zračnem napadu na poslopje iranskega konzulata v sirski prestolnici je bilo v začetku tega meseca ubitih 13 ljudi, med njimi dva generala in pet članov vplivne iranske revolucionarne garde. Iran je za napad okrivil Izrael, odgovornost zanj pa je pripisal tudi ZDA.

V zadnjih dneh so se v ameriških medijih pojavile informacije, da Izrael iranski povračilni napad pričakuje ta konec tedna, iz judovske države pa prihajajo napovedi o odločnem odzivu z različnimi sredstvi na morebiten napad na njihovo ozemlje.

Hladnik Milharčič je dejal, da ima Iran za to, da svojo akcijo predstavi kot povračilno operacijo za omenjeni napad v Damasku in se pri tem sklicuje na pravico do samoobrambe, precej ozko časovno okno.

Če to naredi v tem oknu, lahko pričakuje razumevanje mednarodne skupnosti, da je šlo za odgovor na izraelsko dejanje. Če pa to okno zamudi, bi predvsem Zahod takšno akcijo razglasil za terorizem. To okno je trenutno po mnenju Hladnika Milharčiča še odprto, se pa počasi zapira. Zdaj je torej čas, ko lahko Iran še kaj naredi v okviru uveljavljenih pravil v tovrstnih primerih.

Tradicionalno pa Iran, tako Hladnik Milharčič, s svojimi protiukrepi ne kaznuje samega sebe. Položaj je sicer napet, veliko je hudih besed, iranska politična retorika je “vedno spektakularna” s poimenovanji, kot sta veliki satan za ZDA in mali satan za Izrael. “A v interesu Irana ni, da bi to eskaliralo v velik konflikt,” ocenjuje komentator. Vaj tradicionalno po njegovih izkušnjah niso tako nepremišljeni in samomorilsko razpoloženi.

Pri tem je spomnil na iranski povračilni ukrep za ameriško likvidacijo vplivnega generala Kasama Solejmanija na bagdadskem letališču v začetku leta 2021, ko so v Teheranu posredno prek lokalne milice odgovorili z napadom na manj pomembno vojaško bazo v Erbilu v iraškem Kurdistanu, ki je imel zelo omejene posledice.

Tokrat bi bil Iran morda lahko po predvidevanjih Hladnik Milharčiča lahko nekoliko bolj odločen, a v vsakem primeru tvega oceno, da Iran, če se bo odločil izkoristiti omenjeno časovno okno, ne bo šel v nič takšnega, kar bi lahko sprožilo večji konflikt v regiji.

Izrael se sicer, kot je ocenil Hladnik Milharčič, že leta zelo trudi, da bi Iran potegnil v vojno z ZDA, s čimer bi sebi olajšal položaj v regiji. Zato islamsko republiko provocira z raznimi akcijami in vedno znova sproži ugibanja, da bo Iran odločno reagiral. Iranci pa se po drugi strani vedno znova izognejo neposrednemu konfliktu in odgovor raje prepuščajo različnim oboroženim milicam od Libanona prek Sirije do Jemna.

Na vprašanje, če bi iranski odgovor vseeno lahko dodatno destabiliziral regijo in pomenil nov večji geopolitični šok z vplivom tudi na svetovno gospodarstvo, pa je Hladnik Milharčič odgovoril nikalno.

“Če genocid v Gazi ni bolj destabiliziral Bližnjega vzhoda in dvignil cen nafte ter povzročil svetovne krize, ne vidim, zakaj bi to povzročila iranska akcija,” je dejal. Iran je kljub svoji velikosti in številu prebivalcev bistveno šibkejša država od Izraela in vojaško nima absolutno nobene možnosti tekmovati z Izraelom in ZDA, je dodal.

Iran tako lahko po njegovem mnenju le doda “košček v mozaik trenutne groze v regiji”, ne more pa radikalno vplivati na politične in vojaške tokove, saj za to preprosto nima orodij. Lahko nagaja, ne more pa sprožiti konflikta širših dimenzij, prav tako z vojaškimi sredstvi more doseči Izraela, je zatrdil Hladnik Milharčič.

V okolici Izraela tudi ni vojaške sile, ki bi lahko kakor koli spremenila ravnotežje, Iran pa razen režima Bašarja al Asada v Siriji nima na Bližnjem vzhodu nobenega zaveznika, je pristavil.

Hladnik Milharčič ne vidi niti možnosti, da bi v vojno velikih razsežnosti z Izraelom na strani Irana vstopila kakšna druga svetovna sila, npr. Rusija. Čeprav se rusko-iransko zavezništvo kaže v izvozu iranskih brezpilotnih letalnikov v Rusijo za uporabo pri ruski agresiji v Ukrajini, je ruski interes za sodelovanje v takšnem konfliktu po oceni komentatorja omejen, tako kot so omejene tudi vojaške zmožnosti Rusije za to.

Back to top button