V Gruziji se obeta zaostritev politične krize, saj bodo po spornih parlamentarnih volitvah v soboto prvič posredno volili predsednika države. Po pričakovanjih bo zmaga pripadla kandidatu vladajoče stranke Gruzijske sanje, vladi nenaklonjena predsednica Salome Zurabišvili pa je že napovedala, da izida ne bo priznala.
Zurabišvili, tako kot prozahodna opozicija, zaradi domnevnih nepravilnosti ne priznava izida parlamentarnih volitev, na katerih je 26. oktobra zmagala stranka Gruzijske sanje, ki je na oblasti od leta 2012.
Predsednica je izid neuspešno izpodbijala na ustavnem sodišču in je že napovedala, da položaja ne bo zapustila, dokler ne bodo v državi ponovili parlamentarnih volitev, saj da sedanji parlament ni legitimen.
Nov sklic 150-članskega parlamenta bo namreč kot del novega 300-članskega volilnega kolegija prvič izvolil novega predsednika države, potem ko so Gruzijske sanje leta 2017 s spremembo ustave dosegle, da predsednika ne izbirajo več volivci, temveč ta kolegij.
Ustavna sprememba je sicer tudi dodatno zmanjšala pristojnosti predsednika države, ki ne bo več imel pravice voditi pogajanj s tujino ali razglasiti vojnega stanja brez odobritve predsednika vlade. Spričo sprememb in nadzora Gruzijskih sanj nad kolegijem pa je že vnaprej jasno, da bo izvoljen njen kandidat, nekdanji nogometaš in skrajno desni lojalist Mihail Kavelašvili. Po izvolitvi naj bi petletni mandat nastopil 29. decembra.
Premier Irakli Kobahidze je večkrat odločno zavrnil možnost ponovne izvedbe parlamentarnih volitev, ki jo poleg Zurabišvili zahtevata tudi prozahodna gruzijska opozicija, k njim pa je pozval tudi Evropski parlament. Potem ko je tudi ustavno sodišče zavrnilo obravnavo zahtev za razveljavitev izida, ki sta jih vložila Zurabišvili in opozicija, pa je dejal, da bo po volitvah morala predsednica zapustiti položaj in ga prepustiti “legitimno izvoljenemu nasledniku”.
Razmere v državi so zaostrene tudi zaradi napovedi Kobahidzeja pred dvema tednoma, da bo njegova vlada odložila aktivnosti v zvezi s približevanjem države Evropski uniji na leto 2028. Napoved je sprožila množične proteste, na katerih proevropski protestniki od takrat vsak dan izražajo nasprotovanje odločitvi in vlado obtožujejo, da je Gruzijo usmerila z evropske poti.
Na ulicah prestolnice Tbilisi in drugih mest po državi se vsak dan zbere na tisoče ljudi, ki jih policija razžene s solzivcem in vodnimi topovi. Po uradnih podatkih so doslej aretirali več kot 400 demonstrantov. Nevladne organizacije in gruzijski ombudsman pa opozarjajo na policijsko nasilje in celo mučenje.
EU in ZDA sta kritizirali pretirano uporabo sile proti protestnikom, ki jih gruzijski premier označuje za “nasilne skupine, ki jih nadzira liberalna fašistična opozicija”. Oblastem so zagrozili z ukrepi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz Bruslja so te dni sporočili, da bodo zaradi nazadovanja demokracije in nasilnega zatiranja protivladnih protestov zunanji ministri držav članic EU na zasedanju prihodnji teden razpravljali o kaznovalnih ukrepih proti gruzijski vladi.
Iz Washingtona pa so sporočili še, da ZDA prekinjajo strateško partnerstvo z Gruzijo, ker je odločitev o prekinitvi pristopnega procesa z EU v nasprotju z zavezo, zapisano v gruzijski ustavi, da si bo država prizadevala za popolno vključitev v EU in Nato.
Zaradi zatiranja protestov so sankcije proti gruzijskim voditeljem že sprejele Ukrajina ter Estonija, Latvija in Litva.
Nekdanja sovjetska republika na Kavkazu je sicer status kandidatke za članstvo v EU uradno prejela decembra lani, vendar je postopek njenega pridruževanja zaradi niza spornih zakonodajnih sprememb zastal.
Prav zaradi oddaljevanja od evropske poti je predsednica Zurabišvili, ki je prva ženska na čelu države, od leta 2022 postala najbolj glasna kritičarka Gruzijskih sanj, čeprav je bila leta 2018 izvoljena s podporo njenega ustanovitelja, milijarderja Bidzine Ivanišvilija.
Sedaj 72-letna predsednica, ki se je rodila v Parizu v gruzijski družini, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja pobegnila pred sovjetsko boljševiško oblastjo, sedanjo vlado obtožuje, da Tbilisi usmerja k Moskvi in da deluje po ruskih ukazih.
Veto je vložila na več spornih zakonov, usmerjenih proti civilni družbi, neodvisnim medijem in pravicam LGBTQ, zaradi katerih je Bruselj vlado opozoril, da je gruzijsko približevanje EU ustavljeno. Vlada sicer vztraja, da si še naprej prizadeva za članstvo v uniji.
Pred tem je 30 let delala v francoski diplomaciji, bila je tudi veleposlanica v Tbilisiju. Po t. i. revoluciji vrtnic leta 2003 jo je takratni gruzijski predsednik Mihail Sakašvili, ki je zdaj v zaporu, imenoval za zunanjo ministrico. Zaradi nedemokratičnosti se je hitro razšla z njim, leta 2005 so jo odstavili.
