SvetKultura

Gledališčniki s predstavo polepšali praznične dni prebivalcem Jemna

Prebivalce Jemna, v katerem od leta 2014 poteka državljanska vojna, so v decembru razveselili igralci, ki so nastopili v dvorani v prestolnici Sana. Jemen, najbolj revna država arabskega sveta, je po navedbah Združenih narodov sredi najhujše humanitarne krize na svetu, močno ga je prizadela tudi pandemija novega koronavirusa.

Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je igralska skupina v decembru želela razvedriti prebivalce Jemna, ki jih obkroža vojna. V Sani, ki jo nadzorujejo uporniki, so pripravili igro z naslovom Yemeni Film.

V središču igre so mladi, ki si želijo ustvariti film. Vendar se morajo soočiti z vrsto izzivov – nasiljem, zračnimi napadi in pomanjkanjem sredstev ter profesionalnih igralcev. Da bi se izognili minskemu polju politike in reakcijam so se ustvarjalci odločili, da preizkušnje akterjev igre predstavijo skozi komedijo.

Moškim, ženskam in otrokom, ki so napolnili kulturni center, je predstava pomenila dobrodošel premor med vsakodnevnimi skrbmi. Med predstavo so vzklikali, žvižgali in se smejali, ko so sedeli drug ob drugem brez mask na obrazu.

“Kot umetniki, ki se sami trudimo za preživetje, ne moremo zagotoviti hrane ali ustaviti konflikta,” je za AFP povedal režiser igre Mohammed Khaled in dodal: “Vse, kar lahko storimo, je, da ljudem ponudimo razvedrilo in jih z umetnostjo, v kateri lahko uživajo, popeljemo iz njihove trenutne situacije.”

V državljanski vojni v Jemnu je doslej življenje izgubilo več deset tisoč ljudi, večinoma civilistov. Milijoni so ostali brez domov. Svetovni program za hrano (WFP) Združenih narodov je v decembru opozoril na rekordno stopnjo podhranjenosti. Vojna je namreč državo v petih letih potisnila na rob lakote.

Konflikt je vplival na vse v Jemnu in umetnost ni izjema, je povedal Khaled. Pred vojno je imela država majhno, a obetajočo filmsko in gledališko industrijo. V peščici začasnih kinodvoran so prikazovali stare filme, v kulturnih centrih ali šolah so uprizarjali predstave, ki so obravnavale politiko ter pomembne teme iz zgodovine države.

Občasno kak film doseže tudi svetovno javnost. Tako je bil denimo leta 2014 za oskarja nominiran kratek dokumentarec Karama Has No Walls v režiji Sare Ishaq, v katerem je dokumentirala proteste v Sani leta 2011.

Kot največjo težavo pa je Khaled izpostavil pomanjkanje kinematografov. Te dni ustvarjalci filmov svoje stvaritve prikazujejo le na spletu, a brez zaslužka, kar gre na škodo filmski industriji, še navaja AFP.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button