Britanski premier Boris Johnson je ob zaključku vrha G7 v angleškem Carbis Bayu napovedal, da bo skupina darovala najmanj milijardo odmerkov cepiva revnejšim državam. Voditelji sedmih najrazvitejših držav so podprli tudi pospešitev ukrepanja proti podnebnim spremembam, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Z veseljem sporočam, da so voditelji ta konec tedna obljubili več kot milijardo odmerkov, bodisi neposredno bodisi preko financiranja Covaxa,” je povedal Johnson ob koncu tridnevnega vrha.
Koliko odmerkov cepiva proti covidu-19 bo podarila katera država, ni sporočil. Je pa že pred tem napovedal, da bo Velika Britanija darovala 100 milijonov odmerkov iz lastnega presežka. ZDA so obljubile pol milijarde odmerkov, Nemčija pa naj bi sprva poskrbela za dobavo 350 milijonov odmerkov.
Glede na sklepno izjavo bi skupina izpolnila obljubo do junija 2022. Zaenkrat so države neposredno obljubile več kot 870 milijonov odmerkov, polovico bi skušali s pomočjo platforme Covax revnejšim državam dobaviti do konca leta.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je nov zagon ZDA in Velike Britanije glede razdelitve cepiv označil za pomemben rezultat vrh G7. Po njegovem je prednostna naloga, da se zadosti potrebi po cepivom.
Voditelji so se glede pandemije covida-19 zavzeli tudi za novo preiskavo izvora novega koronavirusa na Kitajskem, ki bi jo vodila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). V končni izjavi, ki so jo sprejeli na vrhu, pozivajo k transparentni raziskavi, ki jo bodo vodili strokovnjaki.
Glede podnebnih sprememb so voditelji prepričani, da se mora sprememba začeti z njimi, saj države skupine G7 predstavljajo 20 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. “Ta konec tedna smo bili jasni, da se mora ukrepanje začeti pri nas,” je povedal Johnson.
Britanski premier je kot čudovito označil obljubo vseh držav G7, da bodo ogljično nevtralne najkasneje do leta 2050. Poudaril je, da je nujno pospešiti ta postopek in pri tem pomagati državam v razvoju. V končni izjavi se med drugim zavezujejo, da bodo zaščitili najmanj 30 odstotkov zemlje in oceanov do leta 2030 ter okrepili financiranje na področju varovanja okolja.
“Dogovor G7 glede globalnega končanja financiranja premoga je velik dosežek in pošilja močan signal svetu,” je glede podnebnih zavez med drugim tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
G7 je v sklepni izjavi še obljubil, da bo morala Rusija odgovarjati zaradi kibernetskih napadov, saj predstavljajo grožnjo, ki se zaostruje.
Voditelji so bili ostri tudi glede Kitajske in pozvali Peking, naj spoštuje človekove pravice v pokrajini Xinjiang, kjer med drugim živi muslimanska manjšina Ujguri.
Po pričakovanjih so voditelji podprli tudi pravičnejši davčni sistem z minimalnim davkom na korporacije. Finančni ministri skupine so namreč že 5. junija na srečanju v Londonu dosegli dogovor o globalnem davku na dohodke multinacionalnih podjetij v višini najmanj 15 odstotkov.
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes ob robu vrha ocenila, da je ameriški predsednik Joe Biden prinesel nov zagon reševanju globalnih težav. Tudi sicer je po njenem vrh prinesel pozitiven rezultat, pogovore pa je zaznamoval medsebojni interes.
Biden je po vrhu skupaj s soprogo Jill odpotoval na grad Windsor na čajanko z britansko kraljico Elizabeto II.
