Svet

EU, ZDA in Rusija nasprotujejo ponovnemu odprtju Varoše

Evropska unija, ZDA, Velika Britanija in Rusija so kritizirale torkove izjave turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da se lahko mirovni pogovori o prihodnosti razdeljenega Cipra nadaljujejo le na podlagi dveh držav, in še posebej ponovno odpiranje “mesta duhov” Varoše pod nadzorom ciprskih Turkov.

Erdogan je Severni Ciper, ki ga priznava le Turčija, obiskal ob 47. obletnici prihoda turških vojakov na otok, ki je od takrat razdeljen na dva dela.

Ob obisku turškega dela Nikozije je znova izpostavil stališče Turčije, da je edina možnost za zgladitev spora na razdeljenem otoku ta, da ciprski Grki in mednarodna skupnost po skoraj pol stoletja končno priznajo obstoj dveh suverenih držav. “Nov pogajalski proces se lahko izvede le med obema državama. Prav imamo in naš prav bomo branili do konca,” je poudaril.

Ciprski Grki zavračajo dogovor dveh držav in kakršnokoli priznavanje suverenosti severnega dela otoka. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nedavno ob obisku Nikozije zagotovila, da EU ne bo nikoli sprejela rešitve dveh držav za Ciper, in ponovila, da mednarodno priznana Republike Ciper uživa podporo celotne unije.

Ciper je od leta 1974, ko je Turčija zasedla severno tretjino otok, razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški del. Severni Ciper je razglasil neodvisnost leta 1983, a ga priznava le Turčija. Ciper se je leta 2004 pridružil EU.

Mirovna pogajanja pod okriljem Združenih narodov o združitvi otoka, ki trajajo že desetletja, niso prinesla uspeha. Zamrznjen konflikt je sedaj znova v središču pozornosti zaradi naravnih bogastev v morju pred obalo otoka ter odprtja turškega dela mesta Varoša, pri katerem od lani vztrajajo oblasti Severnega Cipra. Že oktobra so tam za javnost odprli kilometer dolg pas plaže in avenijo, mesto pa je nato novembra obiskal Erdogan in s tem sprožil val ogorčenja. Od takrat v mestu potekajo intenzivna gradbena dela, poroča AFP.

Nekoč znano obmorsko letovišče Varoša je sicer povsem opuščeno, odkar so tamkajšnji grški prebivalci leta 1974 zbežali pred turško vojsko, resolucija ZN pa je prepovedala, da bi se v mestu naselil kdorkoli drug kot njegovi prvotni prebivalci. Ciprski Grki vrnitev Varoše izpostavljajo kot “rdečo linijo” in enega ključnih vprašanj v reševanju spora med stranema.

Oblasti Severnega Cipra so v torek potrdile, da vztrajajo pri odprtju Varoše. Kot je pojasnil vodja ciprskih Turkov Ersin Tatar, bodo v drugi fazi oživitve mesta odprli 3,5 odstotka površine mesta in odpravili vojaško območje, kjer velja omejeno gibanje, nekdanjim prebivalcem pa omogočili, da zaprosijo za odškodnino ali vrnitev posesti.

Erdogan je ob tem spregovoril o novem obdobju za Varošo, ki da bo znova vzcvetela in postala simbol mirne in uspešne prihodnosti Cipra. Načrte oblasti ciprskih Turkov je tudi ocenil kot dokaz, kako “občutljivo” se lotevajo tega vprašanja, in zatrdil, da bodo spoštovane lastninske pravice vseh.

A drugačno stališče so hitro izrazile tako EU kot ZDA, Velika Britanija in Rusija.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je že v torek na Twitterju zapisal, da bi bil ta korak “nesprejemljiva enostranska odločitev”, nakar ga je turško zunanje ministrstvo obtožilo, da “deluje kot tiskovni predstavnik ali zagovornik oblasti ciprskih Grkov”.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je izpostavil, da je načrt Tatrja in Erdogana “očitno neskladen” z resolucijami Varnostnega sveta ZN. “ZDA razumejo dejanja ciprskih Turkov v Varoši kot provokativna, nesprejemljiva in neskladna z njihovimi preteklimi zavezami, da bodo konstruktivno sodelovali v pogovorih o rešitvi,” je bil jasen po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Tudi britansko zunanje ministrstvo je v torek zvečer izrazilo “globoko zaskrbljenost” zaradi izjav glede Varoše in napovedalo nujno razpravo med članicami VS ZN, saj so turški načrti očitno v nasprotju z resolucijami VS ZN.

Iz kabineta ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova so medtem sporočili, da je Lavrov po telefonu govoril s ciprskim kolegom Nikosom Hristodulidesom in ob tem ponovil svojo podporo doslednemu uresničevanju relevantnih resolucij VS ZN.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button