- Pregled študij o najpogostejših znakih bolezni pokaže, da je najpogostejši znak vročina in se pojavi v več kot 88 odstotkih primerov covida-19, sledi kašelj, ki doleti okoli dve tretjini bolnikov. Spremenjen voh doleti okoli več kot 80 odstotkov bolnikov, spremenjen okus pa skoraj 90 odstotkov.
Tudi po enem letu poznavanja covida-19 so najpogostejši zgodnji simptomi te bolezni znaki prehlada. Ob tem pa so nekateri simptomi, kot je izguba okusa in voha, izrazitejši pri covidu-19 kot pri prehladih. Po nekaterih raziskavah so motnje voha pri več kot desetini obolelih na splošno prvi simptom covida-19 in so pogostejše pri ženskah.
“Zgodnji simptomi, torej tisti, ki nas napotijo na misel, da imamo morda covid-19, so običajni prehladni simptomi. Po pogostnosti simptomov si sledijo vročina, suh kašelj, utrujenost, zadihanost, zatekanje sluzi po žrelu, izguba voha in okusa, bolečine v mišicah ali sklepih, vneto grlo, glavobol, mrzlica, slabost, bruhanje, driska,” je za STA ob prvi obletnici pojava prvega primera okužbe z novim koronavirusom pri nas povedal imunolog Alojz Ihan.
Pregled študij o najpogostejših znakih bolezni pokaže, da je najpogostejši znak vročina in se pojavi v več kot 88 odstotkih primerov covida-19, sledi kašelj, ki doleti okoli dve tretjini bolnikov. Spremenjen voh doleti okoli več kot 80 odstotkov bolnikov, spremenjen okus pa skoraj 90 odstotkov. Motnje voha so v skoraj 12 odstotkih na splošno prvi simptom covid-19, kažejo raziskave.
Poleg tega glede na raziskave skoraj 40 odstotkov covidnih bolnikov poroča o utrujenosti, dobrih 13 odstotkov se jih srečuje z glavobolom in bolečim žrelom. Pet odstotkov covidnih bolnikov ima slabost in bruhajo, nekaj manj drisko.
Tako Ihan pojasnjuje, da je za covid-19 značilna zelo pisana klinična slika, tudi glede znakov bolezni in njihovih kombinacij.
“Ni simptomov ali njihovih kombinacij, iz katerih bi kar sklepali, da gre za covid-19, čeprav so nekateri, kot je izguba voha in okusa, izrazitejša posebnost te bolezni v primerjavi z drugimi prehladnimi okužbami,” navaja imunolog.
Zato je po njegovih besedah pomembno, da nas v teh epidemičnih časih katerikoli od naštetih simptomov napoti na testiranje, ki lahko edino privede k zanesljivi diagnozi.
Seveda se lahko veliko sklepa tudi iz epidemioloških podatkov obolelega – če je bil denimo v zadnjih dveh tednih v stiku s ljudmi, ki so zboleli za covidom-19, je sum na okužbo z novim koronavirusom toliko bolj upravičen.
“A ne glede na to, koliko ‘diagnostičnih točk’ smo našli pri bolniku, je v teh časih potrebno vsakega od naštetih simptomov razčistiti s testiranjem,” je dodal in poudaril, da se na tak način potem bolnik samoizolira in hkrati opozori ljudi, s katerimi je bil zadnje dni v stiku.