Svet

Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDA

Prvostopenjsko sodišče v Londonu je danes zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea ZDA, kjer mu želijo soditi zaradi objave zaupnih dokumentov. Kot je pojasnilo, so se tako odločili zaradi pogojev, ki bi ga čakali v ZDA. Sodnica Vanessa Baraitser je izrazila skrb za Assangeovo duševno zdravje in odredila njegovo oprostitev.

 

Dejala je še, da obstajajo dokazi o njegovih mislih na samopoškodovanje in samomor. “Splošen vtis je, da gre za depresivnega in občasno obupanega človeka, ki se boji za svojo prihodnost,” je še povedala sodnica po poročanju tujih tiskovnih agencij. Če bi bil v ZDA spoznan za krivega po vseh 18 točkah obtožnice, mu grozi do 175 let zapora.

Assange je na odločitev sodišča na prvi stopnji čakal v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh. “Ocenjujem, da postopki, ki ga čakajo v ZDA, gospodu Assangeu ne bodo preprečili, da bi našel pot, da stori samomor. Zaradi njegovega duševnega zdravja sem se odločila zavrniti izročitev,” je na sodišču še pojasnila sodnica.

Assange, ki je bil ob razglasitvi sodbe v sodni dvorani, si je ob odločitvi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obrisal čelo, njegova zaročenka Stella Moris pa je planila v jok.

ZDA so že napovedale, da se bodo na odločitev kazenskega sodišča pritožile. Za to imajo 14 dni časa. Po poročanju britanskega BBC to pomeni, da Assangea ne bodo nemudoma izpustili iz zapora.

Pred objavo odločitve se je pred poslopjem sodišča v Londonu zbralo več deset njegovih privržencev, ki so zahtevali njegovo izpustitev na prostost. Med drugim so vzklikali Izpustite Juliana Assangea. Na odločitev so se odzvali z navdušenjem in skakali v zrak.

Že posebni poročevalec Združenih narodov o mučenju Nils Melzer je opozoril, da se je zdravstveno stanje 49-letnega Avstralca v zaporu resno poslabšalo, celo tako zelo, da je ogroženo njegovo življenje. Britanske oblasti je zato pozval britanske oblasti k takojšnji izpustitvi ustanovitelja Wikileaksa iz zapora ali premestitvi v hišni pripor, ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa, naj ga pred iztekom mandata pomilosti.

Ameriško pravosodje 49-letnemu Assangeu očita objavo zaupnih dokumentov o vojaških operacijah ZDA v Iraku in Afganistanu, ki jih je pridobil od žvižgačice Chelsea Manning, ki je bila prej ameriški vojak Bradley Manning.

Assange se je leta 2012 pred izročitvijo ZDA zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu. Takrat je bil zanj veljaven tudi evropski priporni nalog zaradi domnevnega posilstva na Švedskem. Kasneje so na Švedskem postopek proti njemu opustili.

Britanska policija ga je aretirala aprila 2019, ker naj bi s pobegom na veleposlaništvo kršil pogojni izpust. Pred tem so mu na ekvadorskem veleposlaništvu po zamenjavi na položaju ekvadorskega predsednika odrekli gostoljubje.

Obe strani se lahko na odločitev sodišča še pritožita. Po odločanju na še dveh višjih britanskih sodiščih bi primer lahko končal na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar pomeni, da lahko do dokončne odločitve o izročitvi ZDA mine še precej časa.

Ameriški neprofitni Sklad za svobodo medijev je opozoril, da je primer proti Julianu Assangeu “največja grožnja svobodi medijev v ZDA v zadnjih desetletjih”. “O zahtevi za izročitev ni bilo odločeno na podlagi svobode medijev, sodnica je odločila, da je ameriški sistem zaporov preveč represiven za izročitev,” so zapisali v odzivu.

Žvižgač Edward Snowden je razsodbo pozdravil. “Hvala vsem, ki ste se zoperstavili eni največjih groženj svobodi medijev v zadnjih desetletjih,” je tvitnil.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button