Bliža se podnebni zlom, v Sloveniji spet suše in poplave

Posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo skozi ekstremno in nenormalno vreme, so lansko leto dosegle vrhunec. Svetovna meteorološka organizacija (SMO) je v torek objavila novo poročilo, ki to potrjuje. Leto 2023 je bilo najtoplejše leto odkar potekajo meritve. To potrjuje tudi januarska raziskava spletne platforme Carbon Brief, ki je ugotovila, da je 77 držav, vključno s Kitajsko, izmerilo svoje najbolj vroče leto v zgodovini.  V poročilu so izpostavljeni številni zaskrbljujoči meteorološki trendi, povezani s podnebnimi spremembami. V oči bode podatek, da so koncentracije najnevarnejših plinov, ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida dosegle najvišje ravni, ki so bile kdajkoli zabeležene.

 

Povprečne globalne temperature leta 2023 so bile 1,45 stopinje Celzija nad predindustrijsko izhodiščno vrednostjo. Cilj Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 je zadržati rast temperatur pod 1,5 stopinje Celzija od predindustrijske ravni. Pri 1,45 stopinje Celzija leta 2023 smo zelo blizu, da presežemo to mejo. Posledice so že zdaj katastrofalne. Vročinski valovi in poplave, ki so imeli oznako stoletni, so postali pogostejši. Države od Bahamov in Japonske do Mozambika so prizadeli uničujoči tropski cikloni. Vročinski valovi čedalje huje vplivajo na zdravje ljudi in zdravstvene sisteme, zlasti v državah, kjer se prebivalstvo stara, kjer ljudje živijo v urbanih okoljih z vročinskimi otoki in v državah z zdravstvenimi neenakostmi. V poročilu je tudi  jasno zapisano, da obstaja zelo velika verjetnost, da bo leto 2024 še bolj vroče od preteklega.

V poročilu ugotavljajo, da je tudi toplota oceanov dosegla najvišjo raven v zgodovini. Globalna povprečna gladina morja se hitro dviga. V zadnjih desetih letih je bila dvakrat višja od tiste v prvem desetletju zbiranja podatkov, ki se je začelo s satelitskim snemanjem leta 1993. Pokritost z morskim ledom na Arktiki ni dosegla rekordno nizke vrednosti. Je pa ostala »precej pod normalno, pri čemer sta največji in najmanjši letni obseg morskega ledu peti oziroma šesti najnižji v zgodovini«, navaja poročilo.

Podnebna spremenljivost in ekstremni vremenski dogodki so med glavnimi vzroki za nedavno povečanje števila lačnih na svetu, poleg tega tudi glavni vzrok resnih kriz v državah. Po desetletju počasnega upadanja števila lačnih se to število spet povečuje. Spremembe v podnebnih razmerah pa koristijo tudi več vrstam nevarnih komarjev. Tudi tistim, ki prenašajo virus denge. Hemoragična vročica, ki jo povzroča virus, se je v zadnjih desetletjih zelo razširila. Naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, povečujejo selitev ljudi, ki se bodo morali preseliti zaradi vremenskih ekstremov.

Slovenija se je od 80. let prejšnjega stoletja do danes že segrela za več kot dve stopinji. Podnebne spremembe so se v zadnjih letih pri nas že odrazile v ekstremnih vremenskih pojavih. Z vidika vodnatosti rek se je leta 2022, ko smo se soočali s sušo, v povprečju po slovenskih rekah pretakalo za približno tretjino vode manj kot običajno v enem letu. Leta 2023, ko so nas prizadele katastrofalne poplave, pa za tretjino več vode kot običajno.

Meteorologi opozarjajo, da bo vročih dni, ko se bodo temperature čez dan dvignile nad 30 stopinj Celzija, vse več. Zdaj imamo takšnih nekaj dni na leto. Po najhujšem scenariju bi lahko imeli v prihodnje po nižinah za cel mesec do skoraj dva meseca več takšnih dni. Meteorologinja Andreja Sušnik je v časniku Dnevnik takole odločno in jasno napovedala sušo v letošnjem letu: »Ali je bila zaloga vode pozimi zadovoljiva in nas bo ubranila suše poleti? Odgovor je – ne.«

Simon Smole

 

Source
Simon Smole
Back to top button