Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes dejal, da nima velikih pričakovanj od ponedeljkovih pogovorov med ZDA in Rusijo v Ženevi, kjer naj bi govorili o zmanjševanju napetosti med stranema, še zlasti zaradi Ukrajine. Blinken je v pogovoru za CNN opozoril Moskvo, naj se odreče konfrontaciji ali celo agresiji.
Blinken je dejal, da je težko računati na napredek v pogovorih, ki “bodo potekali v ozračju stopnjevanja napetosti in s pištolo na glavi Ukrajine”. “Tako da če bomo hoteli doseči kakšen napredek, bo moralo najprej priti do zmanjšanja napetosti,” je dejal, kot povzema nemška tiskovna agencija dpa.
V ponedeljek se bosta v Ženevi sestala namestnika zunanjih ministrov obeh držav, Rus Sergej Rjabkov in Američanka Wendy Sherman. Pogovori so namenjeni zmanjšanju napetosti, ki so se močno okrepile zaradi ruskega kopičenja sil na meji z Ukrajino, kar bi lahko bile tudi priprave na invazijo. Rusija na drugi strani zahteva, da se Nato ne bi več širil na vzhod.
Zaenkrat sta obe strani še zelo vsaksebi, pred srečanjem v Ženevi pa je iz obeh prestolnic slišati predvsem opozorila pred prevelikimi pričakovanji.
Gre sicer za tretji krog pogovorov v okviru strateškega varnostnega dialoga, za katerega sta se junija lani dogovorila predsednika obeh držav, Joe Biden in Vladimir Putin.
Blinken je nato v pogovoru za ABC komentiral tudi dogajanje v Kazahstanu, kjer je bilo v protestih ubitih več kot 160 ljudi. Ameriški državni sekretar je opozoril predvsem na ukaz za streljanje protestnikov brez opozorila, kar da še krepi nezadovoljstvo v tej srednjeazijski državi.
“To je nekaj, kar absolutno zavračam. Ukaz za streljanje, da se ubije, je napačen in bi ga bilo treba umakniti,” se je zavzel Blinken. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi razglasitve izrednega stanja v državi in ponovil pričakovanje ZDA, da bodo človekove pravice spoštovane.
Blinken je poleg tega kritiziral odločitev kazahstanskega predsednika Kasim-Žomarta Tokajeva, ki je na pomoč poklical vojake Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO). Na njegovo prošnjo je v Kazahstan prišlo okoli 2500 vojakov, večinoma ruskih, pa tudi vojakov iz Belorusije, Kirgizistana, Armenije in Tadžikistana.
“Želimo si pojasnila glede te odločitve,” je dejal Blinken. “Vendar pa je zdaj najpomembnejše, da se zadeve rešujejo na miren način in da se spoštujejo pravice tistih, ki si prizadevajo, da bi se njihovi glasovi slišali,” je dodal.
