Ameriški predsednik Joe Biden je danes predstavil 2000 milijard dolarjev vreden predlog za osemletno obnovo hirajoče nacionalne infrastrukture, s katerim bi ustvarili več milijonov novih delovnih mest in se morda lahko tudi uspešno soočili s Kitajsko, ki jih na tem področju krepko prekaša.
Načrt predvideva 620 milijard dolarjev naložb v transport, od tega obnovo 32.000 kilometrov avtocest in 10.000 mostov. Predvideva ponovno povezovanje sosesk, ki so jih razdelile avtoceste, 20 milijard bo šlo za programe zmanjšanje smrtnosti pešcev in kolesarjev, 85 milijard za javni promet po ZDA, 80 milijard bo dobila železnica Amtrak, 25 milijard letališča, 17 milijard pa pristanišča. Predvidenih je tudi 174 milijard za razvoj električnih vozil skupaj s polnilnimi postajami in podobnimi zadevami.
Približno 650 milijard dolarjev bo šlo za obnove in gradnje šol, za širjenje interneta na podeželje, za zamenjave svinčenih vodovodnih cevi, za električne napeljave in kakovostna stanovanja, kar 400 milijard bo šlo za ljudi oziroma za nego in skrb za invalide in ostarele ter veterane
Predelovalni industriji program namenja 580 milijard dolarjev za urjenja delavcev, raziskave in razvoj. Okoli 50 milijard bo šlo za proizvodnjo polprevodnikov v ZDA, 180 milijard za razvoj osredotočen na čisto energijo in vzpodbude podjetjem za odpiranje delovnih mest.
Biden je predlog z naslovom “Zgradimo nazaj bolje” predstavil v govoru v nekoč cvetočem industrijskem mestu Pittsburgh v Pensilvaniji, ki ga je njegov predhodnik Donald Trump pred leti izkoristil za ozadje umika ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma.
“Danes predlagam načrt, ki nagrajuje delo, ne le premoženje. Gradi pošteno ekonomijo, ki daje vsem možnosti za uspeh. Ustvaril bo najtrdnejšo, najodpornejšo in najbolj inovativno ekonomijo na svetu,” je zagotovil Biden.
“Gre za investicijo v Ameriko, ki se zgodi enkrat v generaciji. Tega ni bilo, odkar smo nazadnje postavili sistem meddržavnih avtocest ali stopili v vesoljsko tekmo pred desetletji,” je dejal Biden o programu, ki ga želi sprejeti kmalu potem, ko mu je ameriški kongres potrdil 1900 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket za spopadanje s pandemijo covida-19.
Biden želi del načrta financirati s povišanjem davkov na dobiček podjetij, ki ga je Trump znižal na 21 odstotkov, Biden pa bi ga dvignil na 28 odstotkov, čemur se bodo republikanci v kongresu silovito upirali. Biden namerava tudi prekiniti subvencije industrijam fosilnih goriv.
Večina Američanov vlaganja v propadajočo infrastrukturo ZDA podpira in republikanci se lahko proti temu borijo le z obtožbami, da predlog prinaša tudi številne druge demokratske prioritete, ki s tem niso neposredno povezane.
“Program bo ustvaril milijone delovnih mest, ki bodo dobro plačana. Povzročil bo rast ekonomije, omogočil večjo tekmovalnost s preostalim svetom, promoviral naše interese nacionalne varnosti in nas postavil v položaj, da v globalni tekmi premagamo Kitajsko,” je zagotovil Biden.
Demokrati imajo v senatu le glas večine in tam bo republikanska opozicija najmočnejša. V predstavniškem domu pa se Biden že sooča s kritikami z leve. Demokratska kongresnica iz New Yorka Alexandria Ocasio Cortez je dejala, da načrt ni dovolj ambiciozen.
Z desne se je oglasil Trump, ki je sporočil, da bo povišanje davkov uničilo ameriško predelovalno industrijo, Bidnov predlog pa je označil za največjo samozadano rano v zgodovini ZDA. Biden je sicer ponovil, da ne bo povišal davkov za nikogar, ki zasluži manj kot 400.000 dolarjev na leto.
