Ameriški predsednik Joe Biden bo danes po pričakovanjih naredil zgodovinski korak v priznanju genocida nad Armenci. Pred tem je v petek govoril s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom, kar je bil prvi pogovor med predsednikom, ki sta ga med drugim posvetila poglobitvi dvostranskih odnosov ter premostitvi sporov.
Ravno danes mineva 106 let od genocida otomanskega cesarstva nad Armenci med prvo svetovno vojno, Turčija pa se že desetletja bori proti priznanju tega pokola kot genocida.
Biden, ki je na položaj prisegel januarja, je obljubil, da se bo posvetil človekovim pravicam. Že kot senator je bil v tesnih stikih z armensko in grško skupnostjo v ZDA in je med predsedniško kampanjo obljubil priznanje genocida. Glede na nekatere napovedi v Washingtonu naj bi Biden o tem spregovoril danes, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz Bele hiše so sporočili, da je Biden Erdogana v pogovoru pozval h konstruktivnemu dvostranskemu odnosu, v okviru katerega bi razširili področja sodelovanja in učinkovito upravljali s spori. Podobno so sporočili iz Ankare, kjer so poudarili pozitiven vidik pogovora, da sta se predsednika strinjala glede pomembnosti sodelovanja.
Voditelja se skušata ogniti dodatni zaostritvi odnosov in se bosta prvič osebno srečala predvidoma na vrhu zveze Nato junija v Bruslju. Erdogan je sicer sodeloval tudi na virtualnem podnebnem vrhu ta teden, ki ga je gostil Biden, čeprav so takrat demokrati že sporočili, da namerava predsednik priznati genocid.
Erdogan je medtem v četrtek svojim svetovalcem naročil, da “morajo braniti resnico pred tistimi, ki podpirajo laž t. i. armenskega genocida”. Pri tem niso neposredno omenjali Bidnovih načrtov glede priznanja.
Čeprav armenska skupnost v ZDA že desetletja pritiska na vlado glede priznanja, so se ameriški predsedniki temu izogibali zaradi skrbi, kako bi to lahko vplivalo na odnose s Turčijo. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je nedavno opozoril, da bi morebitno ameriško priznanje gotovo prispevalo k poslabšanju odnosov med državama.
Ankara in Washington se ne strinjata na več področjih, zaradi česar so odnosi med državama načeti. Med drugim je jabolko spora turški nakup ruskega protiletalskega obrambnega sistema, ameriška podpora sirskim Kurdom in ameriško zavračajo turške zahteve po izročitvi pridigarja Fethullaha Gülena, ki mu očitajo odgovornost za spodleteli državni udar leta 2016.
Po ocenah zgodovinarjev je pokol nad Armenci v otomanskem cesarstvu zahteval od več sto tisoč do 1,5 milijona smrtnih žrtev. Turčija kot naslednica otomanskega cesarstva priznava, da je med prvo svetovno vojno umrlo od 300.000 do 500.000 Armencev in obžaluje pokol, ostro pa zavrača, da bi to označili za genocid. Poleg tega trdi, da je v armenski vstaji proti otomanskim vladarjem umrlo vsaj toliko Turkov.
