Ameriški predsednik Joe Biden je danes na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 78. zasedanja generalne skupščine ZN predstavil pobude svoje vlade za soočanje s svetovnimi izzivi, pri čemer je poudaril, da jih lahko države rešujejo le skupaj in s pomočjo sodelovanja. Potrdil je tudi podporo reformi Varnostnega sveta ZN.
Predsednik države gostiteljice zasedanja generalne skupščine ZN je uresničil napovedi, da ne bo govoril zgolj o vojni v Ukrajini, ki po mnenju številnih držav v razvoju jemlje pozornost drugim ključnim vprašanjem sodobnega in zelo razdeljenega sveta.
Prav tako je zadovoljil tiste, ki so čakali na to, da bo ponovil svojo naklonjenost reformi Varnostnega sveta ZN, čeprav ni omenjal podrobnosti o tem, kakšno reformo podpira. Biden je sicer edini od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki je letos prisoten na splošni razpravi.
ZDA so poleg Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije ena od stalnih članic tega najpomembnejšega organa ZN, ki imajo pravico do veta. Slednjo je Rusija že večkrat izkoristila za blokado ukrepov glede vojne v Ukrajini, ki jo je sprožila februarja lani.
“Če bomo dopustili kršenje temeljnih načel, ugajali agresorju in dovolili delitev Ukrajine, nobena članica ZN ne more biti prepričana o svoji neodvisnosti in varnosti,” je dejal Biden in poudaril, da je Rusija edina, ki stoji na poti miru v Ukrajini.
“ZDA si prizadevamo za bolj varen, napreden in enakopraven svet za vse ljudi, ker vemo, da je naša prihodnost povezana z vašo. Nobena država se danes ne more sama spopasti s sodobnimi izzivi,” je poudaril Biden.
“Rekordni vročinski valovi v ZDA in na Kitajskem, požari v severni Ameriki in južni Evropi, tragične poplave v Libiji. Vse skupaj nam pripoveduje zgodbo o tem, kaj nas čaka, če ne zmanjšamo odvisnosti od fosilnih goriv in ne začnemo varovati sveta pred podnebnimi spremembami,” je dejal Biden.
Povedal je še, da si ZDA prizadevajo, da bi bile mednarodne organizacije bolj odzivne, učinkovite in raznolike. To po njegovih besedah vključuje reforme v Svetovni banki, Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni trgovinski organizaciji.
Poudaril je tudi, da si ZDA ne želijo spora s Kitajsko. “Prizadevamo si odgovorno upravljati tekmovanje med državama, da ne bi preraslo v konflikt. S Kitajsko smo pripravljeni sodelovati pri vprašanjih, pri katerih je napredek odvisen od naših skupnih prizadevanj,” je dejal.
V luči nedavnih državnih udarov v Afriki pa je Biden ponovil, da želi braniti demokracijo, ki je najboljše sredstvo za reševanje izzivov sveta. “Ne bomo se umaknili od vrednot, zaradi katerih smo močni,” je dejal in dodal, da ZDA stojijo ob strani Afriški uniji (AU) in Skupnosti zahodnoafriški držav (Ecowas).
Varnostni svet je pozval še, naj odobri misijo varnostne podpore za Haiti pod vodstvom Kenije. Prebivalce najrevnejše države sveta namreč terorizirajo ulične tolpe, Kenija pa je julija sporočila, da je pripravljena voditi mednarodno intervencijo za pomoč haitijski policiji.
V svojem govoru je predsednik ZDA med drugim tudi ponovil podporo rešitvi spora med Izraelom in Palestinci po načelu dveh držav, kar bo predvidoma ponovil tudi v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim se bo v New Yorku sestal v sredo.
Biden se sicer v sredo ne bo udeležil posebnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Ukrajini, vendar pa bo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je prav tako v New Yorku, v četrtek sprejel v Beli hiši.
Na ta dan ima na programu le še bilateralno srečanje z brazilskim kolegom Lulo da Silvo in sindikalisti, potem ko je imel v ponedeljek srečanje s predsedniki petih držav srednje Azije – Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Turkmenije in Uzbekistana. To je bil prvi tako imenovani vrh C5+1.
Biden se je medtem v New Yorku že srečal tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom, nocoj pa v Metropolitanskem muzeju gosti sprejem za voditelje delegacij na splošni razpravi, ki se ga bo udeležila tudi predsednica Nataša Pirc Musar.
