Ameriški predsednik Joe Biden se je v prizadevanjih, da bi v senatu zagotovil zadostno podporo za predlog volilne zakonodaje in s tem povezane spremembe senatnih pravil, v četrtek zvečer sešel z dvojico demokratskih senatorjev, ki nasprotujeta odpravi obstrukcije oziroma filibustra za ta zakon. Zaenkrat nič ne kaže, da bi Bidnu uspelo.
Senator Joe Manchin iz Zahodne Virginije in senatorka Kyrsten Sinema iz Arizone sta pozno v četrtek obiskala Belo hišo, kjer sta se sestala z Bidnom. Njihov sestanek, ki je trajal približno eno uro in 20 minut, je bil glede na navedbe predstavnika Bele hiše “iskrena in spoštljiva izmenjava pogledov na volilne pravice”.
Še pred tem se je Biden v poskusu, da bi prepričal in poenotil stranko, napotil na Kapitol, a je po tem zvenel blizu poraza. “Upam, da nam to uspe, a nisem prepričan,” je priznal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Biden namreč želi demokrate prepričati v podporo zakonodajnemu manevru, s katerim bi spremenili senatna pravila in kljub enotnemu nasprotovanju med republikanci potrdili volilno zakonodajo.
Sedanja pravila namreč zahtevajo, da je za razpravo in glasovanje o večini zakonov potrebna večina 60 glasov, trenutno pa je razmerje sil med demokrati in republikanci 50 proti 50. Demokratom glas večine zagotavlja podpredsednica ZDA Kamala Harris.
In prav temu pravilu, imenovanemu obstrukcija oz. filibuster nasprotujeta Manchin in Sinemova. Kot je tudi že pred srečanjem z Bidnom ponovila Kyrsten Sinema, podpira sam predlog volilne zakonodaje, nasprotuje pa odpravi obstrukcije. To bi namreč po njenem prepričanju poglobilo največji problem države – “bolezen razklanosti”.
Tudi Manchin je pozneje jasno izrazil nasprotovanju odpravi trenutnih pravil, čeprav tudi on podpira samo volilno zakonodajo. Razen v primeru, da si oba premislita, se tako načrtovanim ukrepom Bidna obeta poraz.
Biden trdi, da je volilna zakonodaja nujna za ohranitev ameriške demokracije. Predlog zvezne zakonodaje odpravlja vse omejitve glede volilne udeležbe po posameznih zveznih državah, ki so bile sprejete po trditvah bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa o volilnih prevarah.
Predlog tudi zmanjšuje pomen denarja v politiki in omejuje strankarski vpliv na določanje kongresnih okrožij. Pravosodnemu ministrstvu ZDA bi dal pooblastila za nadzor nad volitvami po državah, ki imajo dolgo zgodovino diskriminacije določenih skupin volivcev.
Bidnova podpora je sicer trenutno le okrog 40-odstotna in republikanci so v dobrem položaju, da jim na novembrskih volitvah v kongresu uspe prevzeti nadzor iz rok demokratov, kar pomeni, da se čas za sprejem večjih zakonodajnih aktov izteka, še dodaja AFP.
