Azerbajdžan je armenske separatiste v regiji Gorski Karabah, kjer so sile Bakuja danes sprožile vojaško operacijo za zavzetje regije, pozval k pogovorom, vendar le, če bodo prej položili orožje. Iz Moskve so medtem sporočili, da ruske mirovne sile v regiji sodelujejo pri evakuaciji civilistov. Turčija je operacijo Azerbajdžana označila za nujno.
“Da bi ustavili protiteroristične ukrepe, morajo nezakonite armenske oborožene sile dvigniti belo zastavo, predati vse orožje, nezakoniti režim pa se mora razpustiti,” so sporočili iz Bakuja.
Pojasnili so, da so se pristojni pripravljeni sestati z armenskimi predstavniki v kraju Jevlah v Azerbajdžanu, vendar le, če se bodo separatisti prej predali, sicer bodo s “protiteroristično operacijo” nadaljevali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi zunanje ministrstvo separatističnih oblasti v Gorskem Karabahu je azerbajdžansko stran pozvalo k prekinitvi ognja in pogajanjem. Armenski premier Nikol Pašinjan pa je dejal, da armenska vojska ni vpletena v spopade in da so razmere na meji med državama “stabilne”.
Medtem je obrambno ministrstvo v Moskvi sporočilo, da ruske mirovne sile v Gorskem Karabahu sodelujejo pri evakuaciji civilistov. Doslej naj bi evakuirale 469 ljudi, med njimi 185 otrok, in ranjenim nudile zdravniško pomoč. Ministrstvo je ob tem pozvalo k takojšnji prekinitvi ognja.
“Poveljstvo ruskega mirovnega kontingenta poziva strani v konfliktu, naj nemudoma prekineta ogenj in sprejmeta ukrepe za umiritev razmer ter nadaljujeta pogajalski proces,” je izjavo ruskih mirovnih sil povzelo ministrstvo v Moskvi.
Turčija, tesna zaveznica Bakuja, je medtem operacijo Azerbajdžana označila za nujno potrebno. “Zaradi legitimnih in upravičenih pomislekov, ki jih je že večkrat izrazil (…), je Azerbajdžan na svojem suverenem ozemlju sprejel ukrepe, za katere meni, da so potrebni,” je sporočilo turško zunanje ministrstvo, a dodalo, da sicer podpira nadaljevanje pogajanj med stranema.
Azerbajdžan je operacijo v Gorskem Karabahu začel po več mesecih napetosti z Armenijo. Državi sta sicer že več desetletij v sporu zaradi regije. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.
Šest tednov spopadov leta 2020 je terjalo okoli 6500 življenj, nakar sta sprti strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve. Rusija je nato na območje poslala svoje mirovne sile, katerih delo so armenske oblasti večkrat kritizirale, češ da ne ščitijo etničnih Armencev, in pozvale k posredovanju večnacionalnih mirovnih sil.
Državi od takrat s pomočjo Moskve, Bruslja in Washingtona iščeta trajno rešitev konflikta. Regija, kjer živijo večinoma Armenci, je sicer mednarodno priznana kot del Azerbajdžana.
