Armenija in Azerbajdžan v skupni izjavi za normalizacijo odnosov

Armenija in Azerbajdžan nameravata normalizirati odnose in skleniti mirovni sporazum na podlagi načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, navaja danes objavljena skupna izjava oblasti v Bakuju in Erevanu. Pobuda prihaja v času izredno napetih odnosov med državama, potem ko je Azerbajdžan septembra zavzel regijo Gorski Karabah.

“Po pogovorih med predsedniško upravo Azerbajdžana in uradom predsednika vlade Armenije je bil dosežen dogovor o konkretnih ukrepih za krepitev zaupanja med državama,” je med drugim zapisano v izjavi, ki jo je objavila azerbajdžanska tiskovna agencija Azertac.

V okviru dogovora bo Azerbajdžan izpustil 32 zaprtih armenskih vojakov, Armenija pa dva azerbajdžanska. Poleg tega se državi v skupni izjavi zavezujeta, da bosta nadaljevali pogovore, ter pozivata mednarodno skupnost, naj podpre njuna prizadevanja za krepitev medsebojnega zaupanja, ki bodo “pozitivno vplivala na celotno južnokavkaško regijo”.

Skupno izjavo je v objavi na omrežju X že pozdravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je bil v zadnjih mesecih aktivno udeležen v pogovorih med sprtima stranema pod okriljem EU. “Z veseljem pozdravljamo pomemben premik v odnosih med Armenijo in Azerbajdžanom, zlasti izpustitev zapornikov in začetek političnega dialoga brez primere,” je zapisal.

“Vzpostavitev in poglobitev dvostranskega dialoga med stranema je bil ključni cilj procesa pod vodstvom EU. Današnji napredek je ključni korak. Voditelja obeh držav spodbujam, naj čim prej skleneta mirovni sporazum,” je dodal Michel.

Do novega izbruha konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom, katerih nerazrešena ozemeljska vprašanja izvirajo še iz časov nekdanje Sovjetske zveze, je prišlo septembra letos. Azerbajdžanska vojska je takrat z vojaškim posredovanjem ponovno prevzela oblast v regiji Gorski Karabah, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, vendar so v njej živeli večinoma etnični Armenci.

V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se državi zaradi omenjene regije zapletli v dve vojni, mirovna pogajanja z mednarodnim posredovanjem pa niso prinesla preboja. Po septembrski ofenzivi Azerbajdžana je skoraj celotno armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha – okoli 100.000 ljudi – zbežalo v Armenijo, kar je sprožilo begunsko krizo.

Back to top button