Armenci zaradi spopadov v Gorskem Karabahu premierja pozvali k odstopu

V armenski prestolnici Erevan so danes protesti, na katerih so predsednika vlade Nikola Pašinjana pozvali k odstopu, potem ko je Azerbajdžan pred tem začel vojaško operacijo za zavzetje regije Gorski Karabah. “Nemogoče je imeti voditelja, ki izgublja naša ozemlja,” je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal eden od protestnikov.

Na erevanskem Trgu republike se je po današnjem azerbajdžanskem napadu na armenske separatiste v Gorskem Karabahu zbralo več sto ljudi, ki so Pašinjana označili za izdajalca in ga pozvali k odstopu.

“Če vlada ne zaščiti 120.000 svojih rojakov, potem so izdajalci in morajo odstopiti,” je ocenil eden od njih. “Želimo pokazati, da armenski narod ne bo zapustil ljudi v Arcahu,” pa je dejal drugi, pri čemer je uporabil ime samooklicane armenske države v Gorskem Karabahu. Dodal je, da Pašinjan že tri leta obljublja mir, medtem pa “se je v regiji začela že tretja vojna”.

Pred tem je tudi armenska opozicija premierja označila za šibkega in ga obtožila, da je bil v preteklosti glede Gorskega Karabaha preveč popustljiv. Po besedah Pašinjana se je zvrstilo tudi več pozivov po državnem udaru.

“Ne smemo dovoliti, da določeni ljudje in določene sile zadajo udarec armenski državi,” je v odzivu dejal Pašinjan, ki se s protesti v domovini sicer sooča že vse od leta 2020, ko je Armenija izgubila vojno v Gorskem Karabahu proti Azerbajdžanu.

Azerbajdžan je operacijo v Gorskem Karabahu začel po več mesecih napetosti z Armenijo. Državi sta sicer že več desetletij v sporu zaradi regije, kjer živijo večinoma Armenci, a je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni, ki sta terjali na tisoče življenj.

Leta 2020 sta nato sprti strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve. Rusija je nato na območje poslala svoje mirovne sile, katerih delo so armenske oblasti večkrat kritizirale, češ da ne ščitijo etničnih Armencev, in pozvale k posredovanju večnacionalnih mirovnih sil. Državi od takrat s pomočjo Moskve, Bruslja in Washingtona iščeta trajno rešitev konflikta, a neuspešno.

Back to top button