V Južnokitajsko morje je vplula ameriška letalonosilka USS Theodore Roosevelt, da bi tam izvajala svobodo plovbe. Gre za manevre ameriške mornarice, s katerimi oporeka kitajskemu širjenju suverenosti na tem območju. Gre pa za prvo tovrstno dejanje v mandatu novega ameriškega predsednika Josepha Bidna, česar pa v Pekingu niso dobro sprejeli.
Na območje Južnokitajskega morja je vplula udarna skupina devet, ki jo na krovu USS Theodore Roosevelt vodi kontraadmiral Doug Verissimo. “Lepo je biti spet nazaj v Južnokitajskem morju, na rutinskih operacijah, promociji svobode plovbe in zagotavljanju varnosti našim zaveznikom in partnerjem,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob začetku operacije sporočil Verissimo.
Ameriška mornariška skupina je sicer na območje vplula v soboto. Isti dan pa je Tajvan poročal, da je na območje, ki si ga lasti Kitajska, priletelo tudi več kitajskih lovskih letal in bombnikov.
Peking si lasti praktično celotno območje, kljub nasprotnim zahtevam Tajvana, Filipinov, Bruneja, Malezije in Vietnama. Pravno si skuša to zagotoviti tudi z gradnjo umetnih otokov. Območje, ki je sicer pomembna pomorska pot, naj bi bilo namreč tudi bogato z nafto in plinom, kar si skuša Kitajska prisvojiti zgolj zase.
Po drugi strani pa zlasti ZDA tem težnjam Kitajske po širitvi suverenosti na morju nasprotujejo in to dokazujejo z rednim plutjem po območjih, kjer bi moralo biti odprto morje.
Novo vplutje ameriške letalonosilke na območje Južnokitajskega morja so v Pekingu ocenili kot “prikaz sile, ne pa doprinos k miru in stabilnosti v regiji”.
Nova administracija v Washingtonu je poleg tega Peking razjezila tudi s ponovnim zagotovilom, da je njihova podpora Tajvanu neomajna. Celinska Kitajska ima namreč Tajvan za svojega in vseskozi opozarja, da bo dosegla ponovno združitev s tem otokom, tudi s silo, če bo treba. Poleg tega skuša karseda diplomatsko izolirati ta otok, kamor so se leta 1949 zatekli nasprotniki komunistov po porazu v državljanski vojni.
ZDA so po drugi strani najpomembnejši neuradni zaveznik Tajvana, ki mu tudi zagotavljajo najmodernejše orožje za obrambo pred morebitno kitajsko invazijo. Odnosi med Tajvanom in ZDA so se dodatno krepili že pod prejšnjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki je to izkoriščal kot dodatni pritisk na Kitajsko v trgovinskih sporih, tovrstna drža pa se najverjetneje pod Bidnom ne bo spreminjala, še navaja AFP.