Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej je danes uradno potrdil zmago skrajnega konservativca Ebrahima Raisija na junijskih predsedniških volitvah. Na slovesnosti v Teheranu je sodeloval tudi odhajajoči predsednik Hasan Rohani.
Raisi je v svojem govoru po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izpostavil, da si bo njegova vlada prizadevala za odpravo “zatiralnih” sankcij ZDA, a da pri reševanju iranskega gospodarstva ne bo zgolj čakala na pomoč tujine oziroma da “življenjskega standarda naroda ne bo vezala na voljo tujcev”.
Z današnjim dogodkom je zmagovalec junijskih volitev – te sta zaznamovali izločitev vrste reformističnih in zmernih kandidatov ter posledično nizka, manj kot 50-odstotna udeležba – uradno zasedel položaj predsednika. Slovesna prisega v iranskem parlamentu bo sledila v četrtek, nato pa bo Raisi v kratkem predstavil še svoj vladni kabinet.
Najvišja oblast v Iranu je sicer v rokah ajatole Hameneja, ki je tako vrhovni poveljnik vojske kot tudi najvišja duhovna avtoriteta ter ima v skladu z ustavo zadnjo besedo in pravico veta pri vseh strateških zadevah.
Raisiju Zahod očita, da je bil v preteklosti, ko je bil v vrhu iranskega pravosodja, odgovoren za aretacije in celo usmrtitve številnih disidentov. V politiki je 60-letnik pretežno nepopisan list papirja, čeprav velja za skrajnega konservativca in je večkrat ostro kritiziral Rohanijevo zmerno politiko, tudi glede jedrskega sporazuma z Zahodom leta 2015.
Pogajanja o vrnitvi ZDA k temu sporazumu, od katerega so enostransko odstopile pod prejšnjim predsednikom Donaldom Trumpom, bodo sicer ena ključnih nalog novega predsednika in njegove vlade. Raisi je sporazum načeloma podprl, a obenem opozoril, da se ne bo pogajal samo zato, da se pogaja, ampak da zaščiti ključne nacionalne interese Irana.
Zadnje dni se tudi krepi spor zaradi nedavnega napada na naftni tanker ob obali Omana, odgovornost za katerega so Izrael, ZDA in Velika Britanija pripisale Teheranu, ta pa vse očitke zavrača.
A glavna naloga novih konservativnih oblasti bo po ocenah poznavalcev spopad z gospodarskimi težavami Irana. Te so med drugim posledica ameriških sankcij, ki so prizadele za Iran ključen izvoz nafte. Iransko gospodarstvo se je tako v letu 2018 kot tudi 2019 skrčilo za šest odstotkov.
Med drugim naj bi skušal Teheran zdaj okrepiti gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami in drugimi velesilami, kot sta Rusija in Kitajska, piše AFP.
