Šport

Evropski nogomet pretresa napoved ustanovitev zaprtega tekmovanja

Evropski nogomet je na predvečer kongresa Evropske nogometne zveze (Uefa) v Montreuxu pretresla napoved nekaterih največjih klubov celine, da bodo ustanovili zaprto ligo. Tako imenovana superliga je sprožila nasprotovanje številnih nogometnih deležnikov na čelu z Uefo, ki je pripravila načrt prenove svojih klubskih tekmovanj.

Zasedanje v Montreuxu naj bi bila v prvi vrsti priložnost za potrditev in predstavitev prenove evropskih klubskih tekmovanj pod okriljem Uefe, ki so se pripravljali več let. A namesto slavnostnega razkritja reforme se je v zadnjih 24 urah pred nogometno javnost zgodil veliki razkol, ki ga številni mediji po celini opisujejo kot bitko za nadzor nad nogometom.

V času potrjevanja predloga prenove na telesih Uefe je namreč 12 klubov v noči na ponedeljek v sporočilu za javnost napovedalo alternativno tekmovanje, zaprto ligo po imenu superliga.

Pri tem gre za nekatere največje klube v Evropi: Manchester United, Manchester City, Liverpool, Tottenham, Arsenal in Chealsea iz Anglije, Real Madrid, Atletico Madrid in Barcelona iz Španije ter AC Milan, Inter Milan in Juventus iz Italije. Za njihovimi namerami naj bi stal zasebni vlagatelj, ameriška investicijska banka JP Morgan.

Napoved je sprožila buren odziv Uefe in upraviteljev državnih prvenstev v teh treh državah ter velikega dela evropske nogometne javnosti, vključno z navijaškimi skupinami samih ustanovnih članov nove lige ter tudi političnih predstavnikov, ki so proti nastajajočemu projektu.

Veliki želijo več, nasprotniki to označujejo za pohlep

Uefa je ob diverzantski napovedi alternativnega tekmovanja na današnji seji izvršnega odbora vseeno potrdila načrt za prenovo formata evropskih klubskih tekmovanj od leta 2024. Elitna liga prvakov se bo tako med drugim z 32 razširila na 36 klubov, uporabila pa bo nov format tekmovanja. Hkrati je krovna zveza napovedala sankcije proti “odpadnikom”.

Potrditev prenove evropskih klubskih tekmovanj namreč sledi po več letih razprav za doseganje ustreznega ravnotežja, ki bi zadovoljil zahteve največjih klubov po večjem deležu prihodkov in manjših klubov po dostopnosti tekmovanj. Ob potrjevanju predloga prenove pa se je v zadnjem hipu izkazalo, da so apetiti največjih klubov vendarle večji.

To je presenetilo predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, ki ob tem ni mogel skriti razočaranja. “Veliko stvari sem doživel v svojem življenju, saj sem bil 24 let odvetnik za kazenske zadeve. Zato sem srečal že veliko različnih ljudi, ampak nikoli še takšnih, kot so ti,” je dejal o nekaterih akterjih v ozadju superlige. Po njegovem gre pri napovedanem konkurenčnem tekmovanju predvsem za pohlep.

Podobne besede so izbrali tudi številni drugi deležniki, med drugim aktualni in nekdanji predstavniki državnih prvenstev v državah iz katerih izhajajo ustanovitelji novega tekmovanja. “Predlagano novo evropsko tekmovanje ni nič drugega kot sebičen poskus bogatih, da bi postali še bolj bogati,” je zapisalo vodstvo španske La Lige.

Ustanovitelji na drugi strani govorijo o odgovornosti za razvoj nogometa. “Z združitvijo največjih klubov in igralcev, ki se bodo pomerili med sezono, bo superliga odprla novo poglavje v evropskem nogometu, s tem pa bo zagotavljala najboljše tekmovanje in infrastrukturo ter večjo podporo širši nogometni piramidi,” je o projektu zapisal Joel Glazer, eden od dveh predsednikov Manchester Uniteda ter podpredsednik novega tekmovanja.

A nekateri nogometni poznavalci menijo, da gre predvsem za odločitev iz ekonomskega obupa. Tako je nekdanji predsednik angleške nogometne zveze (FA) in nekdanji predsednik Manchester Cityja David Bernstein ocenil, da so ustanovni klubi superlige obupani, ker imajo velike dolgove. Izpostavil je, da se vsaj trije klubi od 12 ustanovnih približujejo skupnemu dolgu milijarde evrov.

Obe strani napovedujeta pravno bitko

Obe strani napovedujejo pravno bitko za svoj prav. Uefa, ki se bori za ohranitev odprte oblike nogometa, kar po njenem predstavlja evropski način življenja, je že zagrozila s sankcijami proti vsem udeležencem alternativne lige. Pri ukrepanju gre predvsem za izločitev klubov iz tekmovanj in prepoved nastopa nogometašev v superligi za državne reprezentance.

Proti tovrstni prepovedi za igralce se je danes izrekel Mednarodni sindikat igralcev nogometa FIFPRO, ki pa je pri tem bil previden, da ne izbira med stranema v bitki. “Odločno bomo nasprotovali vsem ukrepom obeh strani, ki bi vplivali na pravice igralcev, v kar spada tudi izključitev iz državnih reprezentanc,” so zapisali pri sindikatu.

Tudi trenerji v klubih, ustanoviteljicah nove lige, ki so se znašli posredi bitke, so bili zadržani pri svojih izjavah. “Mi trenerji bomo vodili treninge v klubih. Verjamem pa, da bo vodstvo sprejelo najboljše odločitve za prihodnost kluba,” je dejal Diego Simeone, ki pri Atleticu Madridu med drugim vodi slovenskega vratarja Jana Oblaka.

Medtem je dvanajsterica ustanoviteljev že napovedala pravne bitke za možnost, kot ji pravijo, uveljavitve svobodne gospodarske pobude in njihovih pravic.

V zgodbo o prihodnosti največje postranske stvari v Evropi pa se je vključila tudi politika. Tako so se proti ustanovitvi zaprte nogometne lige med drugim izrekli britanski premier Boris Johnson, francoski predsednik Emanuel Macron, italijanski premier Mario Draghi, madžarski premier Victor Orban ter predstavniki evropske komisije in evropskega parlamenta.

“Načrti za evropsko superligo bi bili izjemno škodljivi za nogomet, zato podpiramo ukrepanje nogometnih ustanov … Vpleteni klubi morajo odgovarjati svojim navijačem in širši nogometni skupnosti pred nadaljnjimi koraki,” je že v nedeljo zvečer izjavil Johnson.

Za Čeferina gre za širok izraz nasprotovanja “temu popolnoma nesmiselnemu projektu”. Njegovim prizadevanjem za Uefino strategijo razvoja nogometa pa se je pridružila tudi Nogometna zveza Slovenije (NZS).

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button