Vse poslanske skupine DZ napovedale podporo nacionalnemu programu športa do leta 2035

Poslanci državnega zbora so obravnavali nacionalni program športa do leta 2035 in bodo o njem v okviru glasovanj odločali na seji v torek. Glede na današnjo podporo poslanskih skupin v DZ se novemu programu obeta podpora. Staremu, ki je bil sprejet leta 2014, je rok potekel že pred letom in pol, a je bil avtomatično podaljšan.

V pregledu prejšnjega nacionalnega programa, analizo je pripravila fakulteta za šport, so po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejana Židana ugotovili, da je bilo v njem zapisanih veliko želja, a številnih niso uresničili. “Ugotovili smo, da je bil realiziran le v približno desetih odstotkih,” je pojasnil Židan.

Poslancem je pred razpravo povedal, da je nov predlog nacionalnega programa pol krajši od predhodnega. “V predlogu novega na šport gledamo kot na celoto, od vrhunskega so rekreativnega. Poleg ministrstva za šport in športne afere so pri pripravi sodelovala tudi pristojna ministrstva za celoten šolski sistem in tudi za zdravje … Izvedbeni program in ostalo spremembo zakonodaje bodo pripravljeni v manj kot pol leta, kot je sicer predvideno,” je napovedal Židan.

Bojana Muršič, predsednica odbora za gospodarstvo DZ, je spomnila na razpravo na gospodarskem odboru o nacionalnem programu, ko so nekateri razpravljavci opozorili na potrebo po bolj natančno določenih ukrepov za financiranje športa, posebej v povezavi z gospodarstvom.

“Brez tega resolucija ne bo uresničena. Negativne so tudi posledice dosedanje centralizacije, osredotočene na Ljubljano. Marsikje drugje šport vse bolj nazaduje, posebej na podeželju. Starši so tudi vse večji financerji športne dejavnosti otrok, kar zmanjšuje možnost vključitve vsem, posebej tistih iz socialno ogroženih okoljih. Prav tako je bila izpostavljena želja po večji vključenost športa v izobraževalne procese,” je nanizala Muršič.

Muršič je nato v imenu poslanske skupine SD povedala, da resolucijo podpirajo. Podobno so storili tudi Tinje Novak (nepovezani), Katarina Štravs (Svoboda), Andrej Kosi (SDS) in Franc Medic (Nsi). Nekateri so izpostavili ambicioznost predlaganega nacionalnega programa, pa tudi, da pogrešajo bolj natančno dorečen način financiranja. Obenem si želijo, da šport pri nas ne bi bil centraliziram in osredotočen le na prestolnico.

Nacionalni program športa je 22. maja potrdila slovenska vlada, nekaj dni prej sta ga potrdila tudi Olimpijski komite Slovenije (OKS) in državni strokovni svet za šport. Razdeljen je na šest ciljnih področij in vsebuje 23 podciljev z osnovnim ukrepom. Poleg splošnega dela je razdeljen še na infrastrukturo, športne objekte in površine za šport v naravi. Tretje ciljno področje je prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, tudi tistih s posebnimi potrebami, ter obštudijska športna dejavnost.

Sledijo tekmovalne oblike športa (vrhunski, kakovostni, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport), ter šport za vse (šport invalidov, športna rekreacija, šport starejših). Zadnji del zajema podporne mehanizme.

Med pomembnimi cilji je povečanje registriranih športnikov v članskih kategorijah za osem odstotkov, število otrok in mladine v tekmovalnih sistemih za pet odstotkov, število kategoriziranih športnikov do 21. leta starosti pa za tri odstotke.