Skrb za športno infrastrukturo, strategija slovenskega športa tako po izvedbeni kot finančni plati in skrb za gibalno dejavnost v Sloveniji so bile glavne teme današnjega posveta na temo usmeritve športa v Sloveniji. Posvet je pripravila komisija državnega sveta RS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.
Posveta v državnem svetu z naslovom Strateške usmeritve športa v prihodnjem obdobju so se med drugimi udeležili tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez Franjo Bobinac, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter Dejan Židan, državni sekretar na tem ministrstvu, pa tudi državni svetnik Luka Steiner. Iz krovne športne organizacije OKS sta nekatere vidike usmeritev predstavila še vodja sekretariata Blaž Perko in direktor sektorja za šport Uroš Mohorič.
Kot so ob predstavitvi posveta sporočili v državnem svetu, bodo v letih 2024 in 2025 sprejeli ključne strateške dokumente javne in civilne športne sfere, sledila bo priprava in sprejetje izvedbenih oziroma akcijskih načrtov. Z današnjim posvetom so želeli osvetliti ključne razvojne rešitve in izzive, ki so pred tem družbenim področjem.
Han je tako poudaril izjemen pomen športne infrastrukture v Sloveniji, z razpisom za sofinanciranje investicij bo naslednjo leto iz proračuna ministrstva namenjenih več kot 50 milijonov evrov. Pa tudi to, da šport ni le dejavnost, ampak način življenja in priložnost za osebnostno rast ter grajenje samozavesti. Obenem pa je tudi eden največjih promotorjev Slovenije, je menil Han. Pomembna je tudi priprava na sprejem nacionalnega programa športa v letih 2025 do 2033, pri čemer se bodo osredotočili tako na tekmovalni šport kot šport za vse. Med pomembnimi projekti je navedel spremembe na področju organizacije velikih mednarodnih športnih dogodkov, nedavno ustanovitev zamejske športne koordinacije Zaško in dva projekta, podprta s sredstvi evropskega socialnega sklada.
Z nekaj številkami je postregel Židan; v ta resor spada šport od aprila lani, je pa državni sekretar poudaril, da dobrih temeljev ni pametno rušiti, za izvedbo vseh zastavljenih ciljev pa ugotovil, da v resornem ministrstvu potrebujejo še en mandat. Pri investicijah v infrastrukturo je kot enega ključnih dejavnikov izpostavil določitev nacionalnih športnih objektov, ki jih bo sofinancirala država. V oceni trenutnega stanja pa je postregel s podatkom o sofinanciranju 141 investicij v javne športne objekte v vrednosti 51 milijonov evrov, skupna vrednost investicij sicer znaša 176 milijonov evrov.
V razpravi je Židan pojasnil še, da bo odločitev glede ustanovitve muzeja slovenskega športa sprejeta leta 2025.
Steiner je poudaril pomen nacionalnega programa športa, ki določa temeljne vsebine in ovrednotenje finančnega programa. Kot ključna je izpostavil tri področja: vrhunski šport, šport za vse in sistemsko podporo športu v Sloveniji.
OKS kot krovna športna organizacija ima svoje prednosti in slabosti v delovanju, je ocenil Bobinac. Med prednostmi je naštel priljubljenost in razširjenost športa in množično ukvarjanje z njim ter mednarodne dosežke, tako na tekmovalnih kot organizacijskih področjih. OKS je dobro vpet v družbeni prostor, meni Bobinac, prednost je tudi nepolitičnost in strokovnost, v zadnjih dveh letih so se tudi povečala sredstva, namenjena športu.
Med slabostmi pa je naštel neizkoriščenost celotne kadrovske in organizacijske strukture in menil, da obstaja možnosti dodatne izboljšave umeščenosti športa v družbo. Pa tudi necelovito razumevanje pomena športa in gibalne dejavnosti v družbi. Kot vizijo OKS pa je naznanil, da “bomo postali najbolj športna država na svetu”.
