Slovenijo bo na olimpijskih igrah v Parizu zastopalo 90 športnikov. Gre za doslej najštevilčnejšo ekipo, ki obeta veliko tudi v tekmovalnem smislu. Doslej sta bili najboljši odpravi tisti v Pekingu 2008 ter Tokiu 2020, kjer so slovenski športniki osvojili po pet odličij, nazadnje tudi tri zlata.
Četudi je nehvaležno pričakovati absolutni rekord, ki so ga Slovenci zabeležili na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju 2014 s kar osmimi odličji, je ob idealnem razpletu na prihajajočih igrah kandidatov za kolajne tudi za ta dosežek mogoč.
Ekipa v Parizu bo nedvomno najmočnejša v slovenski zgodovini. Poseben čar dajejo tokratni odpravi ekipe; rokometaši in rokometašice ter odbojkarji naj bi poskrbeli za ekipni duh. Tri ekipe na olimpijskih igrah, kjer je prostor le za izbrane, evropska konkurenca pa je povsod zelo močna, Slovenijo uvrščajo med športne velesile.
Ne gre spregledati, da glede na prikazano v sezoni in odlične predstave v ligi narodov odbojkarji sodijo v krog kandidatov za odličje, saj so dokazali, da lahko ob dobri igri premagajo prav vsakega tekmeca. To dokazujejo že vrsto let na največjih tekmovanjih.
Ob dobri igri na odločilni tekmi ali dveh se v boj za odličja lahko vmešajo tudi rokometaši s selektorjem Urošem Zormanom, za polfinale pa bo treba ugnati katero od velikih evropskih ekip. Težko bo že v predtekmovanju, kjer so tekmeci Španija, Hrvaška, Švedska, Nemčija in vsaj na papirju šibkejša Japonska.
Rokometašice v predtekmovanju na olimpijskem krstu na papirju čaka najtežji izziv. Pomerile se bodo z Norvežankami, Dankami in Švedinjami, ki so na lanskem svetovnem prvenstvu v Skandinaviji osvojile drugo, tretje in četrto mesto, dodatno pa še z Nemkami in rokometašicami iz Južne Koreje.
V posamičnih športih je favoritov za slovenske kolajne še več. Prvi adut reprezentance za zlato ostaja športna plezalka Janja Garnbret, ki tudi po zlatu v olimpijski premieri tega športa 2021 v deželi vzhajajočega sonca suvereno obvladuje konkurenco. V Parizu jo vsaj na papirju morda čaka nekoliko lažje delo, saj so plezalci v Tokiu tekmovali v kombinaciji hitrosti, balvanov in težavnosti, tokrat pa je v Sloveniji “nepriljubljeno” hitrostno plezanje iz tega izvzeto.
“Grem po zmago in vztrajala bom vsaj še do Los Angelesa 2028,” je Garnbret napovedala na uradni predstavitvi reprezentance v Portorožu. Kako zavzeta in neizprosna je, pa je razložila z odgovorom na vprašanje, kje najde motivacijo za vse te treninge. “Samo na eni od tekem moram osvojiti drugo mesto in spet sem popolnoma zbrana za trening, da se vrnem nazaj na vrh.”
Suverenost je Korošica v Tokiu dokazala predvsem na balvanih, kjer je pometla s konkurenco. O tem, kako je močna, pa najbolje priča dejstvo, da so jo v trening centru na Verdu obiskali tudi postavljavci smeri in preizkušali meje možnega, kar je dodaten plus za tekmovalko in trenerja Romana Krajnika. S tem sta dobila nov vpogled v to, kako postavljavci razmišljajo.
Slovenska atletika ima vse od Brigite Bukovec in Atlante 1996 v svojih vrstah koga, ki lahko poseže tudi po olimpijskem odličju. Prvi as ekipe je letos metalec diska Kristjan Čeh, nedavno evropski prvak v Rimu, lani srebrn na svetovnem prvenstvu, ki je na igrah v Tokiu osvojil peto mesto. V širšem krogu kandidatov za odličje bo ob dobri dnevni formi tudi skakalka s palico Tina Šutej, ki ima že vrsto odličij z največjih tekmovanj.
Rezultati in uspehi v ožji krog kandidatov za kolajno uvrščajo tudi divjevodaše. Zlato iz Tokia bo v Parizu branil kanuist Benjamin Savšek, ki je dobil oster interni dvoboj z Luko Božičem. A tudi Eva Terčelj in najstarejši v slovenski odpravi Peter Kauzer v kajaku lahko osvojita odličje. Oba sta že bila svetovna prvaka, Kauzer ima v vitrini tudi olimpijsko kolajno iz Ria 2016.
“Napadal bom, poskusil bom dati vse od sebe in upam, da se mi izide še ena lepa vožnja,” pa pred Parizom pravi 37-letni Savšek. Kot vse kaže, se ne gre bati niti za Los Angeles 2028, saj ima Slovenija z mladim Žigo Linom Hočevarjem, ki na svoje prve igre še čaka, izjemen talent za naprej.
V zadnjih letih so stalnica olimpijskega zmagovalnega odra tudi slovenske judoistke. Tradicijo bo v Parizu skušala nadaljevati Andreja Leški, nosilka kolajn na zadnjih dveh evropskih in lanskem svetovnem prvenstvu. Zaradi interne konkurence je ostala brez Tokia, saj sta obe ???S TINO TRSTENJAK sodili med najboljšo peterico na svetu, v ekipi pa je bil prostor le za eno tekmovalk. “Jasen cilj je kolajna,” pravi Koprčanka, ki jo na poti do tja najzahtevnejša tekma bržkone čaka v polfinalu, kjer je verjetna tekmica Francozinja Clarisse Agbegnenou.
Med skrite favoritinje sodi tudi druga tekmovalka Bežigrada Kaja Kajzer. S svojimi dosežki je ob dobri dnevni formi blizu športnim sanjam tudi taekwondoist Patrik Divković, ki je formo pred OI pilil s svetovnim prvakom Cheickom Sallahom Cissejem iz Slonokoščene obale, nazadnje pa pridobival izkušnje in nasvete od Ivana Trajkoviča.
Veliko upanje in hkrati neznanka so kolesarji. Slovenija ima z bronastim olimpijcem Tadejem Pogačarjem, Primožem Rogličem, ki se sicer še ni dokončno izrekel glede nastopa, in Matejem Mohoričem trojko z dvema favoritoma na vsaki dirki in adutom za presenečenje. Vendar trasa Slovencem ne ustreza. Jasno je, da Roglič ne bo branil zlata iz Tokia v kronometru, na tej dirki bo nastopil le Jan Tratnik. Prav Tratnik je zaenkrat ob Luki Mezgcu, Pogačarju in Mohoriču tudi v ekipi za cestno dirko, če za nastop ne bo odločil Roglič.
Na drugi strani Francije ob Sredozemlju bo kolajno naskakoval tudi kajtar Toni Vodišek, v zadnjih letih nosilec kolajn na vseh velikih tekmovanjih. Z očetom Rajkom je Koprčan sezono vzel izjemno resno, iščeta pa formo iz leta 2022, ko je postal evropski in svetovni prvak, lani je bil na SP srebrn. “Letos mi na svetovnem prvenstvu ni šlo, razlog pa je slaba oprema. Zdaj vadim z novo, trenirali smo tudi v Marseillesu, kjer sem na eni pregledni tekmi zmagal, enkrat sem bil četrti in jasno je, da grem po odličje,” napoveduje.
Slovenska ekipa za nastop na obeh bregovih Sene je še precej številčnejša od naštetih favoritov, predstavnike z visokimi cilji pa ima tako tudi v golfu, namiznem tenisu z ekipo, a tudi posamično, saj je bil Darko Jorgić četrtfinalist Tokia, v športni in ritmični gimnastiki, plavanju, gorskem kolesarstvu, lokostrelstvu in po 12 sušnih letih s kar dvema predstavnikoma tudi veslanju.
