Janja Garnbret v elitni družbi slovenskih športnikov

Najuspešnejša slovenska športna plezalka Janja Garnbret je v letu, v katerem bo avgusta v Parizu skušala osvojiti drugo olimpijsko zlato kolajno, vpisala prav poseben dosežek. Znašla se je v elitni družbi najboljših slovenskih športnikov, o katerih so napisali in izdali pravljico. Slikanico Janja in čudežna roža so danes predstavili javnosti.

Gre za slikanico iz zbirke Državne založbe Slovenije, v kateri so izšle tudi pripovedi slovenske šampionke v alpskem smučanju Tine Maze, košarkarja Gorana Dragića, hokejskega asa Anžeta Kopitarja in enega najboljših slovenskih kolesarjev Primoža Rogliča.

Ilustriranim zgodbam Tina in medvedja moč, Anže, Ledeni kralj, Goran, legenda o zmaju ter Primož in Bajk, Neverjetna dirka, se je z letošnjim letom pridružila tudi slikanica Janja in čudežna roža.

Vsaka pripoved je prepletena z avtobiografskimi elementi glavnega junaka in njegovim nagovorom bralcu ter zapolnjena z domislicami mladinskega avtorja Primoža Suhodolčana ter ilustracijami Gorazda Vahna in Mateja de Cecca, ki se je podpisal pod ilustracijami zgodbe o slovenski plezalki.

Kot se za “resnično pravljico” spodobi, je v njej glavna junakinja Janja Garnbret. Pravljična zgodba je prepletena tudi z resničnostjo, v njej so opisani dejanski biografski vložki iz otroštva slovenske šampionke. Med njimi izstopa del, ko je v “veliko veselje” staršev že kot deklica še preden je dobro shodila plezala po podbojih domačih vrat. Pred njo je postavljenih kar nekaj preizkušenj, ki jih na poti do vrha vse premaga.

Slikanica je izšla v slovenskem in angleškem jeziku. Predstavitev v Ljubljani je sovpadala z današnjim svetovnim dnevom knjige.

“Vedno sem si želela imeti pravljico, plezalno zgodbico za otroke, in ko jo imam dejansko v roki, mi je res kar srček zaigral, tako da sem zelo vesela,” je dejala Garnbret.

Kot otrok je bila strastna bralka. S seznama za domače branje ni prebrala deset, ampak kar 40 knjig, ob tem pa je še dejala, da so jo knjige zelo privlačile, tako zelo, da je celo želela biti knjižničarka.

Njena pot se je obrnila drugače. Postala je najuspešnejša športna plezalka vseh časov. In prav to je bil tudi eden izmed razlogov, da sta avtorja besedila in ilustracij nazadnje ostala pri kozi, kozličku in kozlu, ne pa pri prav tako odličnih živalskih plezalcih pajku ali kuščarju martinčku.

Z izbiro živalskega junaka zgodbe je bila povezana tudi največja dilema. Koza ima lahko v slovenščini slabšalen pomen za nespametno žensko, medtem ko v angleščini G.O.A.T. pomeni “najboljši oziroma najboljša vseh časov”.

“Koze so pametne, zelo sposobne vse splezati, ne odnehajo, so kosmate,” sta v šaljivem tonu pripomnila De Cecco in Suhodolčan.

“Če si upaš sanjati, če trdo delaš, če verjameš vase, se da čisto vse uresničiti. In to mislim, da je v tej knjigi res dobro napisano,” je še dejala Garnbret, ki ji je tudi všeč, da v njej nastopata njena starša.

“Bila sta vedno in sta še zmeraj velik del mojega življenja in moje kariere. Moram se jima zahvaliti, da sta mi dala to svobodo, da sem lahko začela plezati.”

“Janja v zgodbi je navihana, ambiciozna, vedno polna energije, vztrajna, nikoli ne odneha. Ko se nečesa loti, to tudi naredi. Taka, kot sem bila v knjigi, sem bila tudi na Kitajskem, na tekmah svetovnega pokala, dvakrat sem zmagala in ne bi se moglo bolje začeti,” je še dejala in si zaželela, da bi uspešen začetek sezone doživel tudi pravljičen vrhunec na OI v Parizu.

Preverite tudi
Close
Back to top button