IO OKS danes pretežno o svojih pravilih
Izvršni odbor (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je na današnji seji v Ljubljani čas skoraj v celoti posvetil osnutku sprememb pravil OKS. Ta so bila nazadnje posodobljena 19. junija 2018, ko so vnesli le manjše popravke in tisto, kar je zaradi uskladitve s posodobljeno olimpijsko listino zahteval Mednarodni olimpijski komite (Mok).
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je uvodoma dejal, da so spremembe načrtovali že lani, a to v živo zaradi pandemije novega koronavirusa ni bilo mogoče. Obenem je javno zatrdil, da je to njegov zadnji mandat na čelu OKS in da pravil zagotovo ne spreminjajo zato, da bi se podaljševal njegov mandat; volitve novega vodstva OKS bodo leta 2022.
Gradivo so pripravile strokovne službe, je povedal generalni sekretar OKS Blaž Perko. Med drugim načrtujejo uvedbo predsedstva in komisije za integriteto, nekoliko drugače so razvrščeni strokovni odbori, večja prednost je dana tekmovalnemu športu. Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, ki je kot pravnik tudi sodeloval pri nastajanju osnutka, je napovedal, da bodo po seji zbrali pripombe ter jih smiselno umestili v predlog za nadaljnjo razpravo. To je dobilo soglasno podporo prisotnih članov IO OKS.
“Zadnja temeljita sprememba je bila narejena pred osmimi leti, ko smo vzpostavili dva stebra OKS, kar daje izjemne rezultate. Leta 2017 smo začeli s spremembami pravil zaradi uskladitve z olimpijsko listino in smo uveljavili nemški model, ki daje večino olimpijskim športom, 33 odstotkov pa športu za vse. Ta novi predlog pa me je presenetil, ker po mojem ne gre za spremembo, ampak gradimo hišo OKS na novo. Mislim, da tega ne potrebujemo, saj se še bolj povečuje prednost tekmovalnega športa v glasovanjih,” je dejal podpredsednik OKS Janez Sodržnik.
Tomaž Barada, podpredsednik OKS, je dejal, da bodo na naslednji skupščini članice o predlaganem gradivu razpravljale, odločale pa na drugi konec leta, ali pa tudi ne, če bo taka večinska volja. Prav tako se ni strinjal, da gre za rušenje enega stebra, “ampak gre za eno hišo, za OKS, ki mora skrbeti, da gre v pravo smer”.
Franjo Bobinac, predsednik Rokometne zveze Slovenije, je ocenil, da je po osmih letih potrebno določene stvari spremeniti, saj to terja razvoj, “saj v tem času od države nismo dobili več denarja, poleg tega pa ni nič še zacementiranega, začela se je le razprava”. Obenem je pojasnil, da v IO OKS ne zagovarja RZS, ampak gleda na slovenski šport kot celoto in se zanj kot tak tudi zavzema. In bi bilo prav, da tako delujejo tudi ostali.
“Organizacije ne spreminjamo glede na osebe, ki so trenutno v vodstvu, ampak zato, da postavljamo stvari za naprej, tudi po tujih zgledih. Nimamo nemškega modela, temu bi se približali šele s prejetjem novih pravil,” pa je navedel Enzo Smrekar, podpredsednik OKS in predsednik Smučarske zveze Slovenije.
Miran Müllner (regijska pisarna Nova Gorica) je navedel, da več kot tri četrtine denarja v slovenski šport pride iz občin, zato je zelo pomembna regijska organiziranost in posledično tudi njena prisotnost v OKS. Branko Jeršin (regijska pisarna Jesenice) je opozoril na vse večje centraliziranje v državi, in ocenil, da to v športu ne bi bilo dobro, ker imajo že sedaj manjši centri na lokalni ravni velike težave pri delovanju in bi lahko nekateri v prihodnje celo ugasnili.
OKS je uvodoma podpisal sponzorsko pogodbo z Nutrispointom, podjetjem za prehrambene dodatke.
