Pred dnevi je minister Simon Maljevac predstavil predlog prenovljenega Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO), ki bo v javni razpravi le pet delovnih dni. Ne predlog so se hitro odzvali v organizacijah civilne družbe, kjer trdijo, da gre zgolj za nekoliko spremenjeno verzijo prejšnjega zakona, ki ga je ljudstvo na referendumu zavrnilo. Stroka in civilna družba ves čas priprave zakona vztrajata, da mora biti dolgotrajna oskrba javno financirana, se izvajati izključno v okviru javnih zavodov, delo oskrbe pa morajo opravljati profesionalni kadri, ki so za to delo ustrezno usposobljeni, plačani in obremenjeni ter jim pripadajo vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Sočasno z javno razpravo poteka stavka osebnih asistentov, ki razkriva, da je neustrezno financiranje osebne asistence prepleteno z neurejenostjo dolgotrajne oskrbe. Povečan obseg upravičencev za dolgotrajno oskrbo je povzročil, da je osebna asistenca začela pokrivati tudi te potrebe. Do osebne asistence je zaradi neurejenosti dolgotrajne oskrbe upravičenih 4000 uporabnikov. Stroški so zato narasli na 200 milijonov evrov. Številni privatni zaposlovalci z izgovorom vse bolj nezadostnega javnega financiranja osebne asistence zdaj znižujejo obseg delavskih pravic.
Predlog prenovljenega ZDO in že veljavni zakon predvidevata štiri oblike koriščenja pravice do storitev dolgotrajne oskrbe: v instituciji, na domu, v obliki instituta oskrbovalca družinskega člana in v obliki izplačila pravice do oskrbe v denarni obliki. A zakon ne ureja investicij za gradnjo novih javnih domov za ostarele ali beneficiranega staža za zaposlene namesto oskrbe v instituciji in oskrbe na domu, ki jo izvaja izobražen kader. Takšna ureditev dolgotrajne oskrbe spodbuja predvsem subvencioniranje v denarni obliki. Ta možnost izplačila pravice do storitev dolgotrajne oskrbe svojcem ostarelih pušča dve možnosti: bodisi, da v družinskem krogu organizirajo oskrbo za svojega svojca, pri tem pa so prepuščeni sami sebi, bodisi storitve oskrbe najamejo na trgu. Osebne asistentke in asistenti pa na tem trgu oskrbe ravnokar doživljajo krnitev pogojev dela.
Država je omejila financiranje ur oskrbe, s čimer ustvarja pritisk na osebne asistente in asistentke, ki omogočajo ljudem z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami polno in učinkovito sodelovanje v družbi. Napovedani finančni rezi na področju osebne asistence potiskajo delavke in delavce ter uporabnike v izjemno težak položaj: prve v revščino in s tem iskanje boljših pogojev dela v drugih dejavnostih, uporabniki pa bodo prepuščeni sami sebi ali asistenci družinskih članov. V sindikatu osebne asistence so pojasnili, da bi lahko zagotavljali obseg in kakovost storitev ter pravic asistentov na ravni pred inflacijo in draginjo, če bi bila cena ure storitve vsaj 16,64 evra. Sedaj nameni ministrstvo za uro osebne asistence 15 evrov. Številni zaposlovalci zato že krčijo delavske pravice, kot so dopust in dodatki, opozarjajo v sindikatu. V sindikatu osebne asistence edino rešitev vidijo v prenosu dejavnosti osebne asistence iz zasebnega v javni sektor in ustanovitev javnega zavoda. Torej zahtevajo zgolj uresničitev tistega, kar je ministrstvo ves čas obljubljalo: celovito javno dolgotrajno oskrbo. Stavkovne zahteve sindikata pričajo o tem, kako neurejeno je to področje. Zahtevajo zadostno financiranje dejavnosti, sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost osebne asistence, sprejetje standardov in normativov dejavnosti, zagotovitev varovanja pravic in položaja osebnih asistentk in asistentov, takojšnje prenehanje pritiskov ministrstva za delo glede uporabe aplikacije osebna asistenca in iskanje primernejše rešitve za evidentiranje ur ter plačilo stavke.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec se je na stavko odzval z besedami, da jo razume in celo podpira. Pomagal naj bi tudi pri sklenitvi kolektivne pogodbe. V čem je torej težava, da se to področje ne uredi? In še vprašanje za ministra Maljevca: bo možnost izplačila pravice do storitve v denarni obliki okrepila privatni trg s poceni, migrantsko delovno silo, ki bo za nižje plačilo od tistega v javni mreži in v slabih delovnih pogojih skrbela za ostarele?
