SlovenijaGospodarstvo

Združitev Nove KBM in Abanke ublažila padec dobička bank v 11 mesecih

Bančni sistem je kljub zaostritvi epidemioloških razmer v 11 mesecih lanskega leta ustvaril razmeroma visok dobiček pred davki v višini 471 milijonov evrov. K temu je pomembno prispeval enkratni učinek združitve dveh bank, Nove KBM in Abanke, so danes sporočili iz Banke Slovenije.

 

Dobiček pred obdavčitvijo je v primerjavi s tistim v 11 mesecih leta 2019 zaostajal za 19,3 odstotka, brez enkratnega dogodka pa bi bil nižji za 53,9 odstotka, v najnovejši publikaciji o mesečnem poslovanju bank navajajo analitiki centralne banke.

Rast bilančne vsote se je novembra lani nadaljevala. Povečala se je za 351 milijonov evrov na 44 milijard evrov in bila medletno višja za 8,2 odstotka.

Banke so ob ponovnem porastu vlog nebančnega sektorja tako kot v predhodnih mesecih med naložbami povečale predvsem sredstva na računih pri centralni banki. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je ostala pozitivna, vendar z 0,5 odstotka najnižja po novembru 2016, so navedli.

Novembra lani se je obseg posojil povečal za 31 milijonov evrov, predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil in posojil tujcem. Slednja se povečujejo od septembra lani dalje, vendar le pri posameznih bankah, hkrati pa ta posojila ohranjajo nizek, manj kot triodstotni delež vseh naložb. Ob razmeroma stabilnih razmerah na nepremičninskem trgu so se stanovanjska posojila nadalje povečevala, novembra za 4,2 odstotka medletno.

Posojila podjetjem so se po dveh zaporednih mesečnih prirastih novembra zmanjšala, medletno so se skrčila za 2,2 odstotka. Rast posojil gospodinjstvom se je novembra upočasnila na 0,4 odstotka medletno, zaradi upada potrošniških (-7,3 odstotka) in ostalih posojil (-2 odstotka). Med slednjimi so se zmanjšala predvsem negativna stanja na transakcijskih računih ter kreditiranje prek kreditnih in plačilnih kartic.

“Krčenje potrošniških posojil se je novembra okrepilo, njihov obseg je bil nižji za 33 milijonov evrov, kar je drugo največje mesečno znižanje v lanskem letu. To lahko povežemo s povečano negotovostjo ob drugem valu pandemije, nižjimi dohodki prebivalstva in manjšimi možnostmi za trošenje,” so izpostavili v Banki Slovenije.

Nedonosne izpostavljenosti bank so se v zadnjem lanskem četrtletju začele povečevati v skupinah komitentov, ki so z epidemiološko krizo najbolj prizadeti. Dvomesečni porast za 21 milijonov evrov je delno posledica metodološke spremembe v prikazovanju obresti od nedonosnih izpostavljenosti, delno pa tudi njihovega dejanskega porasta.

Delež nedonosnih izpostavljenosti v celotnem portfelju bank se je povečal za 0,1 odstotne točke na 1,9 odstotka ter z enakim prirastom tudi v portfelju podjetij na 3,8 odstotka in pri potrošniških posojilih na 2,8 odstotka.

“Pri podjetjih je izrazito izstopal porast teh izpostavljenosti v gostinstvu, s prirastom za 2,6 odstotne točke v zadnjih dveh mesecih na 10,1 odstotka, in v javnih storitvah za 0,7 odstotne točke na 8,1 odstotka. Prerazvrščanje terjatev v skupine s povečanim kreditnim tveganjem v številnih drugih dejavnostih nakazuje verjetno poslabšanje kakovosti naložb tudi v drugih delih portfelja,” so zapisali.

Rast vlog nebančnega sektorja je novembra z 9,6 odstotka medletno močno presegla rast posojil nebančnemu sektorju (0,5 odstotka). Rast vlog gospodinjstev in podjetij se je okrepila na 11 odstotkov oz. 14,5 odstotka, pri čemer se je nadaljeval trend rasti vlog na vpogled. Te so novembra znašale 78 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja.

Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je znašala 10,5 odstotka. Ob upadu kreditiranja in nižji donosnosti bančnih naložb so neto obrestni prihodki v 11 mesecih lani za 6,3 odstotka zaostajali za predlanskimi v enakem obdobju. Zniževanje neto obrestne marže se je posledično nadaljevalo, novembra lani je za zadnje enoletno obdobje znašala 1,59 odstotka.

Nasprotno neto obrestnim prihodkom pa so bili neto neobrestni prihodki za skoraj četrtino višji kot v predhodnem letu, kar pa je predvsem posledica že omenjenega enkratnega učinka.

Na stroškovni strani pri bankah spet prevladuje neto oblikovanje stroškov oslabitev in rezervacij, vendar njihov delež v ustvarjenem bruto dohodku ostaja razmeroma majhen (10 odstotkov). Rast operativnih stroškov se je še upočasnila, v 11 mesecih so bili medletno višji za tri odstotke.

Količnik skupne kapitalske ustreznosti se je v tretjem četrtletju 2020 na konsolidirani osnovi povečal na 20 odstotkov, količnik CET1 pa na 18,2 odstotka, kar je posledica povečanja regulatornega kapitala in zmanjšanja tveganju prilagojene aktive. Delež najbolj likvidnih oblik naložb v bilančni vsoti se je povečal na zgodovinsko najvišjo raven, znašal je 19,2 odstotka, so še navedli.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button