V Združenju za zakonito lobiranje Slovenije ocenjujejo, da poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o lobiranju v letu 2023 potrjuje nujnost sprememb zakonodaje in uveljavitve kodeksa poklicne etike. Zakonito lobiranje je dragocena prvina demokracije, je združenje poudarilo v sporočilu za javnost.
KPK v poročilu o lobiranju, objavljenem v torek, med drugim ugotavlja, da je regulacija lobiranja neustrezna in da kar 98 odstotkov lobiranja izvedejo neregistrirani lobisti. Poleg tega kar 26 državnih organov KPK ni poročalo o stikih, o katerih so poročale interesne organizacije. Po oceni komisije aktualna zakonodaja na tem področju ne omogoča učinkovitega nadzora lobističnih stikov.
Združenje za zakonito lobiranje je poudarilo, da si za zakonodajne spremembe prizadeva že od ustanovitve leta 2020. Kot še ugotavljajo, slovenska javnost razume lobiranje kot nekaj negativnega, to pa je posledica v preteklosti “vse prepogostih koruptivnih, prikritih ali neetičnih praks, s ciljem skritih, nepravičnih in neupravičenih koristi”.
Po besedah predsednika združenja Mihaela Ciglerja je lobiranje usmerjeno v to, da se zakonodajalcem in drugim odločevalcem predstavi mnenja, interese in podatke, ki so ključni za oblikovanje uravnoteženih in informiranih javnih politik.
Kot ključne elemente zakonitega lobiranja v združenju izpostavljajo preglednost, spoštovanje zakonskih okvirjev, etičnost in vpliv na javne odločitve. Vse lobistične dejavnosti morajo biti javno razkrite, vključno z identiteto lobistov, njihovimi cilji in strankami, ki jih zastopajo. “Lobisti moramo delovati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi, ki vključujejo poštenost, integriteto in zavračanje koruptivnih praks,” je poudaril Cigler.
Kot so še sporočili iz združenja, si želijo več razumevanja zakonodajalca za pripravo želenega pravnega okvira, prav tako pa tudi več razumevanja za legitimne lobistične prakse.
