Zdravniška zbornica je danes predstavila smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Digitalne naprave so koristen pripomoček, vendar so z njimi povezane določene pasti in nevarnosti, zato morajo starši razmisliti, kdaj otroka spoznati s tem svetom, so opozorili. Pri tem po besedah zbornice velja načelo manj je bolje.
Digitalni mediji so naša sedanjost in prihodnost, zato morajo starši poznati odgovore na vprašanja o času in načinu uporabe digitalnih naprav, pozorni pa morajo biti tudi na vsebino, so na današnji novinarski konferenci pojasnili avtorji publikacije Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pripravili so jo primarni pediatri iz sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, skupaj s strokovnjaki z drugih področij.
Za izdajo smernic pa so se avtorji odločili tudi zato, ker v zadnjih letih ob sistematskih pregledih opažajo, da je vse več otrok takšnih, ki so v komunikaciji begavi, nimajo obstanka, ne vzdržujejo očesnega kontakta, njihov govorni razvoj pa zaostaja, je pojasnil pediater Denis Baš.
Kot je poudarila pediatrinja Anja Radšel, je na področju tehnologije pomembno, da starši z zgledom pomagajo otroku zgraditi zdrav odnos do rokovanja z zasloni. Nemogoče je namreč pričakovati od najstnika, da ne bo v prisotnosti staršev ves čas brskal po telefonu, če sami počnejo enako oziroma so to počeli, ko je bil on še otrok. Pomembno je tudi, da starši ne uporabljajo zaslonov za preganjanje dolgčasa, vzpostavljanje rutine ali kot sistem nagrajevanja.
Pri uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih velja načelo uporabe manj je bolje, dobro pa je še slediti pravilu 20-20-2, ki zapoveduje, da po 20 minutah gledanja v zaslon 20 sekund gledamo v daljavo, k temu pa dodamo še dve uri gibanja na prostem na dnevni svetlobi, je še opozorila Radšlova.
Sicer pa avtorji smernic priporočajo, da otroci do drugega leta niso izpostavljeni zaslonom, v starosti od dveh do pet let pa naj bo uporaba v navzočnosti staršev omejena na manj kot eno uro. Otroci med šestim in devetim letom naj pred zasloni preživijo največ eno uro, otroci, stari med 10 in 12 let do največ uro in pol, mladostniki, stari med 13 in 18 let pa največ dve uri na dan.
Starši morajo pri tem vedno imeti nadzor nad vsebino in načinom uporabe digitalnih naprav, z otroci pa se je nujno pogovarjati tudi o možnih pasteh in nevarnostih na spletu, so še poudarili.
Smernice pa podajajo tudi priporočila za šole in vrtce. V slednjih izrecno odsvetujejo uporabo digitalne tehnologije z namenom učenja oziroma mora biti pri uporabi didaktičen namen jasen. V osnovnih in srednjih šolah odsvetujejo uporabo zaslonov med odmori in v času podaljšanega bivanja. Ob vsakršni uporabi naj bo vedno prisoten učitelj, nujno pa je v izobraževanje vključiti tudi opismenjevanje za pravilno rabo tehnologije, je izpostavila specialistka klinične psihologije Mateja Hudoklin.
Specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Marija Anderluh pa je opozorila na tveganja pretirane uporabe zaslonov. Tem so najbolj izpostavljeni otroci z razvojno-nevrološkimi motnjami, to so hiperaktivni in avtistični otroci, posebej ranljivi pa so tudi otroci s čustvenimi motnjami, s šibko samopodobo in otroci, ki so manj vpeti v realne vrstniške odnose. Vse več indicev kaže, da uporaba spleta še dodatno razsloji otroke oziroma mlade.
Zdravi otroci uporabljajo splet drugače, uporabljajo ga za pridobivanje novih znanj, za krepitev povezanosti z vrstniki, za odpiranje okna v svet. Otroci, ki so ranljivi, pa velikokrat splet uporabljajo na način, ki veča njihove čustvene stiske, jih izpostavlja negativnemu samovrednotenju, dodatnemu primerjanju z drugimi in jih izpostavlja različnim oblikam spletnega nasilja, je pojasnila Anderluhova.
