Zdravilišča, ki so zaradi epidemioloških razmer zaprta že od oktobra lani, so utrpela občuten upad prihodkov. Med zaprtjem sprejemajo samo bolnike, ki so bili napoteni na rehabilitacijo. O nastajajočem vladnem zakonskem predlogu glede pomoči turizmu pa v zdraviliščih menijo, da bo pomagal pri pričakovanem večletnem okrevanju sektorja.
V Thermani Laško so za STA povedali, da so lani ustvarili 31 odstotkov manj čistih prihodkov od prodaje. Od tega so devet odstotkov prihodkov ustvarili iz unovčevanja turističnih bonov. Lani so zabeležili 112.434 nočitev in tako dosegli 49-odstotno zasedenost hotelskih kapacitet.
“V skladu z ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu smo lani prejeli državno pomoč, vendar je bil kljub temu padec celotnih prihodkov družbe v primerjavi z letom prej občuten,” pravijo v Thermani, za katero je bilo 2020 eno zahtevnejših let.
V načrtih za letos se gibljejo nekje med lanskim in bistveno uspešnejšim predlanskim letom. Bo pa, kot pravijo, vse odvisno od tega, kdaj in v kakšni meri se bodo sprostile turistične dejavnosti, kakšne bodo omejitve in protokoli ter kako bo vse to vplivalo na privlačnost potovanj, so dodali.
Glede odpuščanja zaposlenih so pojasnili, da so bili zaradi močno okrnjenega delovanja družbe iz poslovnih razlogov primorani odpovedati pogodbo o zaposlitvi 11 sodelavcem z različnih področij. Ves čas število zaposlenih zmanjšujejo tudi na račun upokojitev in nepodaljševanja pogodb za določen čas. Ukinili so tudi vso pogodbeno in študentsko delo.
“Želimo si, da bi se razmere hitro stabilizirale in omogočile delovanje vseh naših programov, kar bo najbolj prispevalo k temu, da nadaljnji ukrepi v smeri zmanjševanja zaposlenih ne bodo potrebni,” so dejali v Thermani.
Za interventni zakon za turizem, katerega besedilo pripravljajo na gospodarskem ministrstvu in s katerim namerava panogi pomagati pri okrevanju po epidemiji covida-19, v družbi menijo, da je nujno potreben, da bo lahko turizem preživel v obdobju, ko mu ni omogočeno ustvarjanje prihodkov.
V Termah Olimia sprejemajo samo goste, ki jih na rehabilitacijo z napotnico pošlje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V prvem četrtletju letos so beležili 93-odstoten izpad prihodkov, kar pomeni nekaj manj kot šest milijonov evrov, so za STA povedali v družbi.
Na vprašanje, kdaj bi lahko prišli na zeleno vejo, so odgovorili, da je vse odvisno od tega, kako dolgo bo položaj popolnega zaprtja turistične dejavnosti trajal, saj kljub popolni racionalizaciji in dejstvu, da je večina njihovih zaposlenih na čakanju, državne subvencije ne pokrijejo vseh teh stroškov. Tako vsak mesec kopičijo izgubo.
“V Termah Olimia smo zahvaljujoč zelo dobremu poslovanju v letih pred izbruhom epidemije vanjo vstopili v zelo dobri kondiciji, prav tako smo zelo hitro prilagodili poslovanje razmeram in tudi med prvim in drugim valom, ko dejavnost ni bila zaprta, poslovali zelo dobro. To vse so dejstva, ki nas držijo pri življenju in verjamemo, da bomo tudi letos, če se bo poslovanje odprlo pred poletnimi meseci, lahko hitro pridobili goste in s prilagojeno ponudbo ter z dobro promocijo uspeli preživeti leto,” so še pojasnili.
Zaposlenih niso odpuščali, saj se spomnijo časov, ko so se ob velikem številu gostov soočali s pomanjkanjem delovne sile. Tega si ne želijo v prihodnje, zato niso odpuščali in celo zaposlili nekaj ključnih kadrov na mestih, kjer so prej čutili pomanjkanje.
Dosedanji vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu so jim pomagali, ukrep izdaje turističnih bonov je bil za podjetje poleg subvencij za čakanje na delo in pokritja dela fiksnih stroškov lani ključen ukrep. Nanj računajo tudi letos, saj je velik del bonov še neizkoriščen.
V Termah Zreče so medtem v zadnjem lanskem četrtletju zabeležili 70-odstotni upad prihodkov. Ob upoštevanju priporočil pristojnih ustanov izvajajo zdraviliško zdravljenje, ambulantno fizioterapijo in nekatere specialistične ambulante, so navedli za STA. Da bi ohranili delovna mesta, si poleg intenzivnih ukrepov optimizacije poslovanja na vseh področjih v veliki meri pomagajo tudi z interventnimi vladnimi ukrepi.
Zaposlenih tako doslej niso odpuščali, niso pa podaljševali pogodb o zaposlitvi za določen čas. V tem obdobju koristijo tudi ukrep subvencioniranja čakanja na delo.
Napovedani zakon za pomoč turizmu pozdravljajo, a opozarjajo, da je glede na izredno velik izpad prihodkov iz poslovanja nadaljnji razvoj in obstoj podjetij vse bolj otežen.
Tudi v družbi Terme Krka pravijo, da je epidemija močno zaznamovala njihovo poslovanje. “Situacija, v kateri je trenutno turizem, ni rožnata, vendar v naši družbi do zdaj delavcev nismo odpuščali,” so za STA povedali v podjetju iz Krkine skupine.
Po obvladani epidemiji covida-19 pričakujejo vnovično postopno rast. Nabor programov medicinske rehabilitacije že dopolnjujejo s preventivnimi programi za boljšo kakovost vsakdanjega življenja. Razvijajo tudi programe za tiste bolnike s covidom-19, ki so imeli težje poteke bolezni.
V Termah Topolšica so imeli v zadnjem lanskem in letošnjem prvem četrtletju več kot 70-odstotni upad prihodkov. Direktor term Bojan Trifković je za STA ocenil, da bo okrevanje v sektorju dolgotrajno, raven poslovanja iz 2019 pa pričakuje v roku petih let. Nekaj delavcev so morali odpustiti, jih bodo pa letos vseeno nekaj tudi zaposlili. “Verjamem, da vlada dela vse, kar je v njeni moči, za pomoč turizmu,” pa je Trifković dejal glede vladnih ukrepov.
Skupini Sava Hotels&Resorts je epidemija medtem prinesla izpad prihodkov v višini več kot 35 milijonov evrov. Zaradi epidemije niso zaposlovali sezonskih delavcev, hkrati niso podaljševali pogodb za določen čas. Število zaposlenih na račun subvencij za čakanje na delo doma ohranjajo, trenutno potekajo tudi izobraževanja zaposlenih, da bodo ob odprtju dobro pripravljeni na sezono.
Nastajajoči interventni zakon za turistično panogo v skupini pozdravljajo. Ker prognoze strokovnih turističnih združenj napovedujejo počasno okrevanje turizma, bo ta panoga nedvomno utrpela zelo veliko škodo, ki jo je z interventnim zakonom potrebno čim bolj ublažiti, so še dodali v enem pomembnejših turističnih igralcev v državi.
