Odbor za delo se je seznanil s posebnim poročilom Zagovornika načela enakosti o uresničevanju pravic vseh ljudi z invalidnostmi v Sloveniji. Zagovornik v poročilu ugotavlja, da številna priporočila odbora Združenih narodov (ZN) za pravice oseb z invalidnostmi kot nadzornega telesa po konvenciji ZN za pravice invalidov še niso uresničena.
Večina od obravnavanih 33 ključnih priporočil, ki jih je odbor ZN ugotovil leta 2018, ni uresničena, je opozoril zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Med neuresničenimi priporočili je priporočilo za zagotovitev točnega prevoda te konvencije, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008. Napačen prevod povzroča neskladje zakonodaje s konvencijo, je opozoril na današnji seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Lobnik je izpostavil še, da še niso zagotovljena sistematična in celostna usposabljanja o standardih varstva človekovih pravic ljudi z invalidnostmi po konvenciji, denimo za uradnike, sodnike, zdravnike in druge. Država pa še vedno ne zagotavlja polne dostopnosti grajenega okolja, informacij in storitev, kot to zahteva konvencija.
Ko pride do diskriminacije zaradi osebnih okoliščin, invalidnosti ali zaradi presečne diskriminacije, bi morali biti ljudje z invalidnostmi upravičeni do ustreznih odškodnin, kar v Sloveniji trenutno ni zagotovljeno, je zatrdil. Dodal je, da prav tako ni zagotovljeno učinkovito, dosledno in neodvisno spremljanje izvajanja te konvencije.
Vladi, državnemu zboru in drugim pristojnim institucijam je zagovornik zato priporočil, da k izvajanju konvencije pristopijo celostno in sistematično. “Naj bo torej to, kar je zapisano, in to, k čemur smo se zavezali, vodilo sistematičnega dela, ne pa reševanja problemov parcialno in fragmentirano,” je zaključil.
Državni sekretar na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je opozoril, da med predstavniki invalidskih organizacij in ljudmi z invalidnostmi ni popolnega soglasja o ustreznosti prevoda konvencije. Ministrstvo medtem zavzema stališče, da je revizija na mestu, vendar to po njegovih besedah trenutno ni na vrhu prioritetne liste.
Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je izpostavil prizadevanja ministrstva za izpolnitev zaveze deinstitucionalizacije, med drugim vzpostavitev Centra za usmerjanje deinstitucionalizacije, ki bo koordiniral vse dejavnosti na področju. “Usmeritev ministrstva je tukaj jasna. Gre za človekovo pravico, da si osebe izbirajo okolje in način bivanja, te pravice pa je prepoznala mednarodna skupnost in naša država,” je zatrdil.
Državni svetnik Danijel Kastelic je vlado in organe v njeni sestavi med drugim pozval k proaktivnemu delovanju z namenom odprave zaznane diskriminacije invalidov. DS jih poziva še, da v najkrajšem možnem času uresničijo vsaj tri priporočila, ki ne terjajo večjih finančnih sredstev.
Mojca Vaupotič iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je pri uresničevanju priporočil izpostavila pomen načela nič o invalidih brez invalidov. Predsednica društva Vesele nogice Spomenka Valušnik se je osredotočila na priporočilo o odpravi diskriminacije videčih otrok pri dodatku za pomoč in postrežbo, ki so ga zagovorniku podali v društvu. Direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je med drugim izrazil zaskrbljenost in presenečenje, da prevod te konvencije ni prioriteta te vlade. Odbor je prosil, da vladi naloži takojšnje postopke za pripravo ustreznega prevoda konvencije.
V razpravi je Soniboj Knežak (SD) poročilo ocenil kot izjemno pomembno in izrazil zaskrbljenost, da v Sloveniji večkrat “ne spoštujemo lastne zakonodaje”. Andreja Živic (Gibanje Svoboda) je pozdravila poročilo in izrazila prepričanje, da bi morali imeti ljudje z invalidnostmi možnost dobiti svojega zaupnika, ki bi branil njihove pravice.
Anton Šturbej (SDS) je ocenil, da je zagovornikovo poročilo potrebno. Opozoril je, da invalidnost v Evropi narašča, in se strinjal, da je nov prevod konvencije potreben. “Tukaj moramo stopiti skupaj in zagotoviti in uresničiti teh 33 priporočil,” je zatrdil.
Odbor se je danes seznanil tudi z letnima poročiloma javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada za leti 2022 in 2023.
