V Sloveniji so lani namakali 3958 hektarjev zemljišč, kar je 25,5 odstotka več kot leto prej. Za namakanje pa so po podatkih državnega statističnega urada porabili 2,8 milijona kubičnih metrov vode, kar je 12,5 odstotka manj kot v prejšnjem letu.
Od 2,8 milijona kubičnih metrov vode, ki so jih lani porabili za namakanje, je bilo 1,7 milijona kubičnih metrov vode porabljene za namakanje iz povodja Jadranskega morja, preostalih 1,1 milijona kubičnih metrov pa iz povodja Donave.
V primerjavi z letom 2019 je bilo lani iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljene 18 odstotkov manj, iz povodja Donave pa en odstotek manj vode.
Večina vode za namakanje (64 odstotkov) je bilo pridobljene iz zbiralnikov, 16 odstotkov iz podtalnice, 15 odstotkov iz tekočih voda, pet odstotkov pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov, so zapisali na statističnem uradu.
Glede na leto prej se je iz zbiralnikov za namakanje pridobilo za 24 odstotkov manj vode, iz vseh drugih virov pa za 18 odstotkov več vode kot v prejšnjem letu.
Več kot polovica namakanih zemljišč so bile njive in vrtovi (69 odstotkov), sledili so sadovnjaki, oljčniki in drevesnice (15 odstotkov), zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča (devet odstotkov) ter za zasneževanje smučišč (pet odstotkov). Le dva odstotka namakane površine so bili rastlinjaki, travniki in vinogradi, so še zapisali statistiki.
