Za povečanje samooskrbe s hrano je nujno boljše sodelovanje med vsemi deležniki v verigi vključno s potrošniki, so ocenili na današnjem posvetu v državnem svetu. Med drugim je bilo slišati pozive k dolgoročnejšemu pogodbenemu sodelovanju in večji prepoznavi pomena slovenskih izdelkov, vsi pa so pozvali k zmanjšanju administrativnih ovir.
Pridelovalci hrane so nepogrešljiv člen oskrbe z njo, se pa zavedajo, da ne bodo uspešni brez sodelovanja z drugimi deležniki v živilski verigi, je dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Med drugim si želijo večje predvidljivosti za poslovanje, opozarjajo pa tudi na to, da imajo za obdelavo zemlje na voljo težje razmere kot večina njihovih evropskih tekmecev, je dejal.
Direktor Evrosada Boštjan Kozole je opozoril, da se čas za sprejetje nekaterih ukrepov za povečanje samooskrbe izteka. Pozval je k davčni razbremenitvi dela v primarni kmetijski pridelavi, torej na polju. “Takšno delo je zaradi slabšanja pogojev vsako leto bolj naporno. Pridelati sadje in zelenjavo bo povsod po svetu vsako leto težje,” je poudaril. Z direktorjem Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka Mitjo Vodnjovom sta se strinjala, da bi bil smiseln prvi korak države zmanjšanje administrativnih ovir.
Glavne težave predelovalcev so produktivnost, ki ne sledi dvigu plač, pomanjkanje delovne sile in težave pri zagotavljanju profesionalnih konkurenčnih kmetij kot dobaviteljev, je dejal predsednik uprave Pivke Janez Rebec. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je opozoril tudi na odnos do živinorejcev, ki se jih po njegovih besedah prevečkrat obravnava le kot onesnaževalce okolja. “Brez živinoreje samooskrbe z mesom ni mogoče zagotoviti,” je poudaril.
Izziv ostaja tudi spodbujanje potrošnikov h kupovanju slovenskih izdelkov. Raziskave potrjujejo, da se je pomen slovenskega porekla za potrošnika v zadnjih letih zmanjšal, je dejal Uroš Lozej iz družbe Spar Slovenija. Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je dodala, da pri izbiri potrošnikov na koncu prevlada cena. “Kot država se moramo odločiti, kako potrošnika še bolj prepričati o pomenu slovenske hrane,” je pozvala.
“Zavedati se je treba, da včasih ni mogoče uspešno prodajati tega, kar bi želeli. Ni vse odvisno od nas trgovcev; na koncu verige imamo vedno kupca, ki se sam odloča, kaj bo vzel s polic,” je dodal Zvonimir Šimunović iz Mercatorja.
Veliko vlogo pri zagotavljanju slovenskih izdelkov imajo po besedah predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča zadruge. Prepričan je, da so mnoge uspešne predvsem zaradi predanosti njihovih članov ohranjanju tradicije, čeprav to pomeni manjši zaslužek. “Če želimo ohraniti to dobro delo, pa potrebujemo več sodelovanja,” je dodal.
O stanju v prehranski verigi so na posvetu govorili tudi predstavniki nekaterih ministrstev in raziskovalnih institucij. Generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ana Le Marechal Kolar je poudarila, da so za zagotavljanje prehranske varnosti in delujočega sistema prehranske verige odgovorni vsi členi v verigi, tudi potrošniki.
Z generalno direktorico direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Karlo Pinter sta se strinjali, da ima prehranska varnost velik strateški pomen. Brez nje je ogrožena tudi nacionalna varnost, zato je treba vzpostaviti mehanizme celovitega obvladovanja tovrstnih tveganj, je poudarila Pinter.
K boljšemu sodelovanju v prehranski verigi je pozval tudi Andrej Udovč z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zavedati pa se moramo, da popolne samooskrbe v običajnih pogojih pridelovanja in potrošnje ne moremo doseči, je poudaril.
