Pred obravnavo v DZ so k predlogu novele zakona o financiranju občin mnenja poslala vsa tri združenja občin. Kritični so v Združenju občin Slovenije. Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije medtem v spremembah vidijo izboljšanje sistema, a predlagajo popravke glede sofinanciranja občin z romskim prebivalstvom.
V Združenju občin Slovenije (ZOS) pojasnjujejo, da niso podpisali že dogovora o višini povprečnine za leti 2025 in 2026, ker menijo, da rešitve iz dogovora, ki bi jih zdaj uzakonili, pomenijo neenako obravnavo občin. Sam izračun višine povprečnine ne sloni na temeljiti analizi in izračunih, kaj rešitve prinašajo, so zapisali.
V ZOS svarila pred nejasnim razporejanjem sredstev
Pri razdelitvi sredstev zaradi zmanjševanja objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, ugotavljajo, da se ta sredstva “nejasno in dvoumno” razporeja le nekaterim občinam. Zakonski predlog tudi ne vključuje podatkov, koliko in katere občine bodo iz tega naslova dobile sredstva, izpostavljajo v združenju.
Predsednik ZOS Robert Smrdelj je za STA pojasnil, da so predvsem mestne občine želele, da se jim zagotovi dodaten vir oz. prihodek zaradi dodatnih stroškov, ki jih imajo, čemur v združenju niso oporekali. Želeli pa so, da se naredi temeljita analiza, zaradi česa in kje prihaja do teh dodatnih stroškov oz. razlik med občinami in da se te dodatne stroške naslovi drugače.
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenju mestih občin Slovenije (ZMOS) medtem ocenjujejo, da predlagane rešitve izboljšujejo sistem financiranja občin. Kot so zapisali v ZMOS, bo upoštevanje povprečja medletne rasti stroškov zmanjšalo diskrepanco med izračunanimi povprečnimi stroški in dejanskimi povprečnimi stroški, pri čemer ocenjujejo, da bo to v prihodnje pomembno olajšalo pogovore o višini povprečnine med predstavniki združenj občin in vlado.
Ključnega pomena je za ZMOS tudi predlagana rešitev, s katero “bo sistem financiranja občin prvič naslovil anomalije, ko so prihodki nekaterih občin iz naslova primerne porabe izrazito nižji od stroškov izvajanja zakonskih nalog”. Ob tem izpostavljajo, da to ne bo negativno vplivalo na ostale občine, saj bodo za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, zagotovljena dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, poleg tega pa bo 25 odstotkov teh sredstev razdeljenih vsem občinam po kriterijih, ki se uporabljajo za dodelitev sredstev za uravnoteženost občin.
Mestne občine za kritje primanjkljajev zaradi pretekle podfinanciranosti
V ZMOS poudarjajo, da se mestne občine že vrsto let soočajo s problemom podfinanciranosti, ko stroški izvajanja zakonskih nalog močno presegajo prihodke iz naslova primerne porabe. Po njihovih navedbah so stroški izvajanja zakonskih nalog v mestnih občinah v letu 2023 presegali prejeta sredstva iz dohodnine in državnih transferjev za tekočo porabo za skoraj 149 milijonov evrov, kar predstavlja prek 32 odstotka obsega dohodnine, ki je po zakonu pripadla mestnim občinam. Zato predlagajo, da se pristopi k iskanju dodatnih rešitev za pokritje primanjkljajev iz naslova podfinanciranosti za pretekla leta.
Dodajanje medletne rasti stroškov v izračun povprečnine ter uveljavitev sistema za zmanjševanje objektivnih razlik med občinami kot pomembni ocenjujejo tudi v SOS. Kot so zapisali, bo z njenim upoštevanjem izračun povprečnih stroškov bližje realnim povprečnim stroškom občin za izvajanje zakonskih nalog. Nujne pa so po njihovem mnenju tudi rešitve, ki naslavljajo izzive posameznih skupin občin, in temu po njihovi oceni sledi predlagani sistem.
V SOS izpostavljajo, da so občine med seboj zelo različne, imajo od 300 do 300.000 prebivalcev. Formula za izračun sredstev občinam je z izjemo majhne korekcije v letih 2008 in 2015 nespremenjena, država pa je občinam v tem času prenesla številne nove naloge in dodatna finančna bremena. V tem času pa so se pri številnih občinah pojavljala vedno večja nesorazmerja med stroški izvajanja zakonskih nalog in prejetimi sredstvi.
V SOS pomemben napredek vidijo tudi v večanju odstotka zadolženosti in možnosti izdaje občinskih obveznic. Se pa, kot so zapisali, zavedajo, da so projekti, ki bi zahtevali izdajo občinskih obveznic, večinoma vezani na večje občine, saj mora biti investicija dovolj obsežna, da bi bil tak način zadolževanja smotrn.
Tako v SOS kot ZMOS pa predlagajo, da se v enačbi za izračun deleža sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji črtata kazalnika, ki se nanašata na površino in razvitost posamezne občine. Kot so zapisali, nista povezana z uspešnim reševanjem romskih vprašanj.
Obenem v obeh združenjih predlagajo, da se med namene, za katere bodo občine lahko porabile ta sredstva, dodajo še investicije za šolstvo in predšolsko vzgojo. Gre za pomembno infrastrukturo pri razvoju in integraciji Romov v okolje, v katerem živijo. Poleg tega so normativi števila otrok v primerih, da so v razredu tudi romski otroci, nižji, kar se odraža v večji potrebi po novih prostorih, so pojasnili. Predlagali so še, da se kot novo nalogo skupnih občinskih uprav doda nalogo, vezano na izvajanje aktivnosti za reševanje romskih vprašanj.
V SOS pa so v mnenju opozorili tudi, da so kazalniki razvitosti v velikem delu vezani zgolj na podatke, s katerimi v tem trenutku razpolaga država, in njihov izbor ne temelji na jasnem razmisleku, kako meriti razvoj občin. Zato pričakujejo jasno navedbo, da se ne uporabljajo za druge relacije med državo in občinami, ampak le za namene financiranja občin po tem zakonu.
