Po petih letih prihaja v sredo na obisk v Podravje spet slovenska vlada. Odprtih vprašanj je veliko, od usode mariborskega letališča ter nujnih naložb v zdravstvo in boljših prometnih povezav do možnosti koriščenja sredstev iz prihodnjega finančnega obdobja EU. Obisk bodo vladni predstavniki začeli na Ptuju in zaključili v Mariboru.
Člani vlade se bodo dopoldne najprej sestali na delovnem posvetu na ptujskem gradu, sledili bodo ločeni programi predsednika vlade Janeza Janše ter ministric in ministrov. Regijski obisk se bo zaključil z javno tribuno o razvoju in perspektivah podravske regije, ki bo potekala v avditoriju mariborske Kadetnice.
V okviru obiska se bodo člani vlade srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji. “Namen regijskih obiskov je, da se vlada iz prve roke seznani s težavami in izzivi, s katerimi se regije srečujejo, in obenem pripravi ustrezne ukrepe in rešitve,” so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Nekateri vladni predstavniki se mudijo v regiji že danes. Premier bo obiskal mariborsko nadškofijo, minister za pravosodje Marjan Dikaučič mariborski zavod za prestajanje kazni zapora, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj dom starostnikov v Poljčanah, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pa se bo srečal z več župani.
Obisk priložnost za pogovor o številnih odprtih vprašanjih
Mariborski župan Saša Arsenovič, ki je bil nedavno izvoljen za predsednika razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije, meni, da je obisk vlade med drugim priložnost za razpravo o učinkovitem koriščenju sredstev iz finančnega obdobja EU 2021-2027 in svežnja za okrevanje, od katerih si tudi ta regija obeta uresničitev številnih projektov. “Pred nami je nova kohezija in s tem veliki izzivi, kako znova pognati gospodarstvo,” je dejal ob napovedi vladnega obiska.
O tej temi bo med drugim tekla beseda na posvetu ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška s podjetniki v Dornavi, na srečanju v Središču ob Dravi pa bo po napovedih govoril o razvojnih spodbudah za obmejna problemska območja. Notranji minister Aleš Hojs se bo v Podlehniku srečal z župani obmejnih občin, minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa na Ptuju z načelniki upravnih enot.
V Mariboru sicer ob vladnem obisku pričakujejo tudi dokončne odgovore glede možnosti vzpostavitve mednarodne osnovne šole v tem mestu, pred časom se je napovedovalo poseben zakon o Pohorju, že obljubljeno pa je državno sofinanciranje Centra Rotovž, ki rešuje več desetletij odprto vprašanje izgradnje nove Mariborske knjižnice.
Janševa vlada je obljubila tudi sofinanciranje izgradnje nove infekcijske klinike in še nekaj drugih nujnih projektov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, pred dnevi je potrdila še projekt izgradnje urgentnega centra na Ptuju.
Na Ptuju bi po besedah županje Nuške Gajšek radi govorili o odprtih vprašanjih na področju kulturne dediščine. Za arheološko zbirko, ki je trenutno v različnih depojih, je prejšnje vodstvo ministrstva za kulturo predlagalo namesto gradnje novega objekta obnovo nekdanje grajske žitnice, a je po menjavi vlade ideja zamrla. Zapleta se tudi pri sanaciji grajskega obzidja. Minister za kulturo Vasko Simoniti bo sicer v sredo obiskal grad Vurberk in delno obnovljeni Borl.
Letališče dolgoletna nevralgična točka
Za mariborsko letališče, ki je do konca leta v začasnem upravljanju državne družbe DRI, je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec predstavil idejo za postopno vzpostavitev multimodalnega logističnega centra. Kako točno si to predstavlja in kako idejo uresničiti, so vprašanja, ki jih bodo podravski župani in gospodarstveniki zagotovo imeli za vladne predstavnike.
“Regija za letališče, v katerega je bilo v preteklosti vloženo izjemno veliko truda in denarja, ne pričakuje priviligirane obravnave, opozarjamo pa, da gre za nujnost celovitega razmisleka države o prihodnji strategiji logistike in umestitvi tega področja vanjo,” je za STA povedala direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik.
Na področju prometa ostajata v Podravju med drugim odprti še vprašanji izgradnje hitre ceste med Ptujem in Ormožem ter pospešitve železniške povezave med Mariborom in Ljubljano.
Župani pričakujejo konkretne rešitve. “Obisk vlade je priložnost, da izmenjamo poglede, da vidimo, kako je mogoče priti do rešitev, morda na drugačen, ne tako birokratski način. Verjamem namreč, da je lažje delati politiko in projekte, če si jih prideš pogledati na teren,” je dejala za STA ptujska županja.
Na dnevnem redu po pričakovanjih predstavnikov regije tudi okolje in regionalna ureditev
V zadnjem času so v Sloveniji poleg soočanja z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami v ospredju tudi okoljska vprašanja. Po onesnaženju v Pivoli so se razkrile razsežnosti pomanjkanja sistemske rešitve za odpadno blato in znova okrepile ideje o izgradnji sežigalnic odpadkov. Med drugim so zanimanje za postavitev takega objekta izrazili v Mariboru in na Ptuju.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak si bo med vladnim obiskom ogledal Center za ravnanje z odpadki na Pragerskem in protipoplavne ukrepe na Dravinji v občini Majšperk.
V Mariboru naj bi bil sedež novega urada vlade za demografijo, ki naj bi po zadnjih napovedih začel delovati sredi julija, a podrobnosti še niso znane. Podgornikova upa, da bodo ponovno odprli tudi tematiko regionalizma. “Ne bi se smelo zatikati predvsem na točki, koliko regij bo in v katero regijo bo določena občina umeščena, regije potrebujemo za vse kaj drugega in v gospodarstvu upamo, da bo vizija in strategija razvoja posamezne regije tista, ki bo v oporo regionalnemu gospodarstvu,” je povedala.
Razpravo pričakuje tudi v zvezi z delovnimi migracijami. V grobem se iz podravske regije, ki ima okoli 326.000 prebivalcev, dnevno vozi 10.000 ljudi na delo v Ljubljano in približno še enkrat toliko v Avstrijo.
Vlada premierja Janše je oktobra lani obiskala Koroško, Podravje pa je vlada nazadnje kolektivno obiskala marca 2016 pod vodstvom Mira Cerarja. Janševa vlada je nov obisk v tej regiji sprva napovedala za letošnji januar, a ga je zaradi epidemije covida-19 nato preložila na kasnejši čas.