AktualnoSlovenijaGospodarstvo

Vlada v nedeljo o proračunih za prihodnji dve leti

 Vlada se bo na nedeljski seji lotila obravnave proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023. Proračuna je začela pripravljati že spomladi, ko je odločila, da bodo prihodnje leto še veljale izjemne okoliščine zaradi covida-19, ki dopuščajo primanjkljaj, nato pa naj bi se vrnili na pot postopnega uravnoteženja salda državnega proračuna.

Proračun za leto 2022 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga zvišanje zgornje meje izdatkov za 701,5 milijona evrov na 13,30 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi se ta meja znižala na 13,05 milijarde evrov.

“Pri tem smo upoštevali, da bodo za leto 2022 še veljale izjemne okoliščine, ki omogočajo odstop od fiskalnih pravil, medtem ko je za leto 2023 že predvidena pot postopnega uravnoteženja salda državnega proračuna,” je junija sporočilo finančno ministrstvo.

Proračunskim uporabnikom je vlada takrat naložila, da v skladu s temi številkami do sredine avgusta pripravijo predloge svojih finančnih načrtov. Zdaj mora vse te načrte in želje uskladiti ter predloga sprememb proračuna za leto 2022 ter proračuna za leto 2023 v potrditev državnemu zboru predložiti najpozneje do 1. oktobra.

Že maja je vlada napovedala, da bodo v obeh letih v ospredju ukrepi za okrevanje, podprti z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Prvih 231 milijonov evrov iz tega mehanizma, katerega namen je omejiti gospodarsko in družbeno škodo zaradi pandemije covida-19, je Evropska komisija Sloveniji že izplačala pred kratkim. Skupaj sicer naša država iz evropskega mehanizma pričakuje 1,8 milijarde evrov nepovratnih ter 705 milijonov evrov povratnih sredstev.

Priprava proračunskih dokumentov tudi letos poteka pod močnim vplivom izrednih razmer zaradi epidemije covida-19. Ta podobno kot že lani in letos skupaj z upadom gospodarske dejavnosti zaradi omejevalnih ukrepov omogoča odstopanje od fiskalnih pravil na podlagi instrumenta izjemnih okoliščin tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.

Vlada se bo lahko na izjemne okoliščine sklicevala tudi prihodnje leto. Tako je že junija vsem članicam priporočila priporočila Evropska komisija in tudi fiskalni svet je pred dnevi ocenil, da bodo te obstajale tudi v prihodnjem proračunskem letu. “Glede na trenutno razmeroma nizko raven precepljenosti prebivalstva in možnost novih različic virusa ostajajo epidemiološke razmere negotove. Zato so negotovi tudi vplivi epidemije ter trenutnih in morebitnih dodatnih omejitvenih ukrepov na gospodarsko aktivnost,” je zapisal.

Skupni neposredni obseg covidnih ukrepov je bil v prvih osmih mesecih 2,25 milijarde evrov, kar je okoli trikrat več, kot je v proračunu predvideno za celo leto 2021. Od tega največji del predstavljajo dodatki zaposlenim, glede katerih je fiskalni svet zapisal, da nakazujejo sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru protikoronske zakonodaje. Po drugi strani odhodki za investicije, ki naj bi bili glavni razlog za predvideni visok primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za napovedanimi.

Fiskalni svet, ki je že v začetku septembra opozoril na visok proračunski primanjkljaj – do avgusta je dosegel 88 odstotkov s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021 -, tudi opozarja, da uveljavitev izjemnih okoliščin predvsem ne sme biti izkoriščena za sprejemanje politično motiviranih ukrepov. Prekomerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v naslednjih letih bi namreč povzročila makroekonomska neravnotežja ter večala možnosti za neučinkovito porabo javnih sredstev.

Proračunska poraba je poskočila navzgor takoj po izbruhu novega koronavirusa lani spomladi, medtem ko so prihodki zaradi omejevalnih ukrepov in pretrganja dobavnih verig upadli. V letu 2020 je tako državni proračun ob 10,4-odstotnem padcu prihodkov ter 26,8-odstotni rasti odhodkov izkazal primanjkljaj v višini 3,49 milijarde evrov.

Tudi v letu 2021 so zaradi preprečevanja epidemije covida-19 v veljavi ukrepi, ki omejujejo gospodarsko aktivnost v številnih sektorjih. V državnem proračunu se ob tem še vedno odražajo finančne posledice interventnih ukrepov, ki so bili sprejeti za blaženje posledic epidemije.

Vsa ta povečana poraba in visoki primanjkljaji se poznajo na javnem dolgu. Če je ta po štirih letih zniževanja v letu 2019 dosegel 31,74 milijarde evrov oz. 65,6 odstotka BDP, je lani poskočil na 37,4 milijarde evrov oz. 80,8 odstotka BDP. Do sredine letošnjega leta je že presegel 40 milijard evrov, kar predstavlja 86 odstotkov BDP.

Gospodarska aktivnost v naši državi, ki se je v koronskem letu 2020 skrčila za 4,2 odstotka, se sicer v zadnjem času krepi. Slovenija je v letošnjem prvem četrtletju kot ena redkih članic EU zabeležila gospodarsko rast, namreč 1,6-odstotno na letni ravni, ki se je v drugem četrtletju še okrepila – na 16,3 odstotka na letni ravni.

Analitiki so tako že pred meseci začeli zviševati napovedi, nazadnje je to sredi septembra storil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Sloveniji za letos po novem napoveduje 6,1-odstotno rast BDP, kar je poldrugo odstotno točko bolje od spomladanske napovedi. Leta 2022 naj bi se rast umirila na 4,7 odstotka, leto pozneje pa na 3,3 odstotka.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button