Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga novele zakona o prekrških in ga v nadaljnjo obravnavo v DZ poslala po skrajšanem postopku. Novela v zakonodajo vnaša tri odločbe ustavnega sodišča in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), so sporočili iz vladnega uradu za komuniciranje (Ukom).
Predlog novele širi pravice fizičnih in pravnih oseb na področju prekrškovnega prava. Tako zagotavlja pravno predvidljivost v zvezi z zastaranjem pregona v prekrškovnem pravu, uravnotežuje pravico do pravnega varstva in učinkovitost odločanja v hitrem prekrškovnem postopku in povečuje pravno varnost pridržanih oseb, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Novela v primeru pridržanja ali privedbe osebe, zalotene pri prekršku, podaljšuje rok za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pridržanj. Pritožbo bo po predlagani ureditvi mogoče vložiti še dva dneva po tistem, ko je pridržanje odpravljeno, in ne le v času trajanja pridržanja.
V primerih, ko je o prekrškovni zadevi odločalo ESČP, predlog novele omogoča način izvršitve sodbe ESČP, prijateljske poravnave ali enostranske izjave države na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zahtevo za varstvo zakonitosti na področju prekrškovnega prava lahko po predlogu poleg vrhovnega državnega tožilca vložita tudi storilec prekrška in njegov zagovornik.
Pravosodna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Dominika Švarc Pipan je ob robu seje vlade za STA dejala, da gre za manjše spremembe, s katerimi uresničujejo tri odločbe ustavnega sodišča. To “skupni rezultat ministrstva za pravosodje v tem mandatu povišuje na kar 11 uresničenih odločb ustavnega sodišča, če bo tudi ta zakon sprejet. Namreč, osem smo jih uresničili že s sprejemom nove insolvenčne zakonodaje,” je navedla.
“Menim, da je to vendarle kar pozitiven zaključek,” je sklenila Švarc Pipan.
