HeadlineAktualnoSlovenija

Vlada sprejela predlog osmega protikoronskega zakona

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog osmega protikoronskega zakona, ki med drugim prinaša podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila z možnostjo podaljšanja še za dvakrat po en mesec in prevzem dela bremena dviga minimalne plače od delodajalcev na pleča države.

 

 

Kot so po dopisni seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje je glavni cilj predloga zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 omiliti in odpraviti posledice in vpliv epidemije na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Tako je predvideno podaljšanje nekaterih obstoječih ukrepov in uvedba nekaterih novih.

Med glavnimi predlaganimi ukrepi so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na katerem so krovno skrbeli za pripravo zakonskega predloga, izpostavili podaljšanje ukrepa čakanja na delo za obdobje od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še dvakrat za obdobje enega meseca.

Drugi poglavitni ukrep je po navedbah ministrstva subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Zaradi negativnih učinkov epidemije covida-19 in dodatnega bremena zaradi dviga minimalne plače z letošnjim januarjem – ta se bo po napovedih ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja zvišala na 1024,24 evrov bruto – je za delodajalce za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, predlagana subvencija v višini 50 evrov. Subvencija se določi za delo, opravljeno v mesecih od januarja do vključno junija. Zakon določa tudi sorazmernost subvencije glede na obseg sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Kot je že pred dnevi napovedal minister, se bo najnižja osnova začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bo po vladnih napovedih v določenem obsegu razbremenilo delodajalce, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivi situaciji, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.

Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili tako v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, npr. januarja.

S predlogom spremembe se po pojasnilih ministrstva za delo dosledno sledi namenu kriznega dodatka, na ta način pa so na vladi sledili tudi pozivom iz gospodarstva, tako iz delodajalskih kot delojemalskih vrst. Krizni dodatek iz sedmega protikoronskega zakona je ob plači za december predviden v višini 200 evrov za zaposlene, ki delo opravljajo tudi v času epidemije in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dveh minimalnih plač.

Med predlaganimi ukrepi iz osmega protikoronskega zakona so še solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojne veterane in invalide po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let in solidarnostni dodatek za študente s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.

Predlog zakona predvideva tudi zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z novim koronavirusom.

Vlada je zakonski predlog v DZ poslala v sprejem po nujnem postopku.

Source
STA

Povezani Članki

Preverite tudi
Close
Back to top button