AktualnoSlovenijaGospodarstvo

Vizjak: Referendum o zakonu o vodah škodljiv za vode in za davkoplačevalce

Referendum o zakonu o vodah bi bil škodljiv za slovenske vode, za davkoplačevalce in za ljudi, ki živijo ob vodi, je v izjavi danes poudaril minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Pobudnikom referenduma očita, da se izogibajo argumentirane javne razprave ter da so njihovi argumenti proti spremembam zakona prazni.

 

“Ministrstvo, vlada in parlament želimo z novelo zakona o vodah dodatno zaščititi in varovati vodne vire, priobalni pas in biodiverziteto v priobalnem pasu. Zato se čudimo, da nam pobudniki referenduma očitajo, da prav tega ne delamo,” je v izjavi na današnji dan, ko je steklo zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o vodah, v izjavi za medije pred poslopjem DZ v Ljubljani dejal Vizjak.

Znova je zatrdil, da rešitev, sprejeta v noveli, omejuje možnost izgradnje objektov na priobalnem pasu, saj na njem ne bo več mogoče graditi objektov zasebne rabe, kar je bilo doslej mogoče s sprejetjem uredbe vlade. “Danes je sprejetih 54 uredb vlade, ki ožijo priobalni pas in omogočajo gradnjo gospodarskih in zasebnih stanovanjskih objektov na priobalnem pasu,” je poudaril Vizjak. Dodano na potrditev čaka še 30 pobud, od tega gre v treh četrtinah primerov za objekte zasebne rabe, je dodal.

Rešitev v noveli dovoljuje le gradnjo objektov javne rabe pod številnimi “relativno restriktivnimi pogoji”, je poudaril Vizjak: da je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom občine ali države, da ne sme ogrožati erozijske in poplavne varnosti ali poslabševati stanja voda, biti pa mora tudi v skladu z načrtom upravljanja z vodami. “Poseg mora biti strokovno sprejemljiv, kar presoja direkcija za vode,” je poudaril Vizjak.

Okoljski minister civilni družbi očita, da se izogiba argumentirani razpravi o vsebini zakona. Sam jim je namreč predlagal javno soočenje, ki pa so ga pobudniki referenduma zavrnili. Vizjak jim zato očita, da želijo “z nekimi splošnimi floskulami zaščite voda … prepričati vse tiste, ki bolj ali manj nasprotujejo vladi kot taki”, namesto da bi soočili argumente za in proti. “Pomanjkanje volje po konkretni argumentirani razpravi nas dodatno utrjuje v prepričanju, da so v ozadju pobude čisto drugi motivi, ne pa taki v smislu zaščite voda,” je dejal Vizjak.

Na vprašaje, kakšni motivi bi lahko to bili, je Vizjak odgovoril, da je ohranjanje sedanjega statusa v korist tistih, ki želijo še naprej graditi na priobalnem pasu zasebne vile, hiše, stanovanjske objekte, tovarne, ki uporabljajo pri proizvodnji nevarne snovi, ali kakršne druge objekte zasebne rabe. Na drugi strani želita vlada in parlament ljudem omogočiti uživanje na priobalnem pasu in stik z vodo na vodi in biotski raznovrstnosti neškodljiv način. “Naš predlog je kompromis med posegi na priobalnem pasu in zaščito tega pasu,” je prepričan.

Referendumski postopki so po Vizjakovi oceni škodljivi tudi zato, ker zaradi njih ni mogoče aktivirati 17 milijonov evrov sredstev, ki so rezervirana v skladu za vode za redno vzdrževanje vodotokov. Poudaril je, da bodo zato morali pobudniki referenduma sprejeti nase tudi odgovornost za nastalo škodo, ki jo bo povzročil njihov predlog.

Pobudniki referenduma o zakonu o vodah, zbrani v pobudi Za pitno vodo, so ob začetku zbiranja podpisov danes pozvali državljane, naj s svojim podpisom prispevajo k spremembam v državi. “Pred nami je 35 dni in en zelo pomemben cilj: zbrati 40.000 overovljenih podpisov, s katerimi lahko dosežemo referendum in preprečimo zakon,” je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga.

Vladi so pobudniki med drugim očitali, da je člene z največjim vplivom na stanje voda in pitne vode v predlog vnesla šele po skrajšani javni razpravi, debato z njimi pa predlaga šele zdaj, ko je zakon že sprejet. Med drugim opozarjajo, da gre lahko tudi v primeru objektov javne rabe za zasebno lastnino in da lahko pride do omejevanja dostopa do vode – denimo v primeru izgradnje petzvezdičnega hotela bi lahko bil dostop v praksi pogojen s plačevanjem določenih storitev. Župani občin pa se bodo ponudbam bogatih investitorjev le stežka uprli, se bojijo.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button