V zadnjih mesecih je postalo vse bolj očitno, da Slovenijo čakajo drastične spremembe na področju cen električne energije. Večji slovenski ponudniki električne energije so že napovedali podražitve, ki bodo po nekaterih ocenah gospodinjstvom prinesle tudi do 30 odstotkov višje položnice.
Zakaj se cene elektrike dvigujejo?
Razlogi za napovedano zvišanje cen so večplastni. Prvi razlog tiči v splošni rasti cen energentov na svetovnih trgih, ki jo je sprožil predvsem povečan pritisk na dobavo po pandemiji covid-19, pa tudi vojna v Ukrajini. Evropa se je morala v zadnjih letih soočiti z zmanjšanjem dobave ruskega plina in s težnjo po večji energetski neodvisnosti, kar je močno vplivalo na vse energetske vire, vključno z elektriko.
Poleg tega slovensko elektroenergetsko omrežje zahteva obsežne investicije. Mnoga omrežja in infrastruktura so zastarela, kar povzroča večjo potrebo po vzdrževanju in modernizaciji. Vlaganja v posodobitev omrežja pa so stroškovno zahtevna in se neposredno odražajo v položnicah končnih uporabnikov. Dodatno k temu prispeva tudi ukinitev državnih subvencij, ki so v času energetske krize omilile pritisk na potrošnike, zdaj pa se postopoma umikajo.
Po podatkih Statističnega urada RS so gospodinjstva v prvih treh mesecih leta 2024 v povprečju za elektriko plačevala 0,203 evra na kilovatno uro (kWh), kar predstavlja triodstotno rast v primerjavi s koncem leta 2023. Medtem so negospodinjski odjemalci, ki predstavljajo velik del povpraševanja po elektriki, beležili 19-odstotni padec stroškov za elektriko v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2023. Vendar pa to ni slika, ki bi se ohranila, saj mnogi napovedujejo nadaljnji dvig cen tudi za to skupino porabnikov.
Nov tarifni sistem: Spodbuda k prilagajanju porabe
S 1. oktobrom je začel v Sloveniji veljati nov tarifni sistem za obračun omrežnine. Glavni cilj novega sistema je boljša optimizacija elektroenergetskega omrežja. Sistem je zasnovan tako, da spodbudi uporabnike k bolj učinkovitemu upravljanju porabe električne energije glede na čas dneva in obremenjenost omrežja.
Ključna sprememba je uvedba različnih časovnih blokov, ki bodo vplivali na ceno omrežnine. Poraba električne energije bo dražja v obdobjih, ko bo omrežje najbolj obremenjeno (npr. v jutranjih in večernih urah), medtem ko bo poraba cenejša v obdobjih z nižjo obremenitvijo (npr. ponoči). Namen te spremembe je zmanjšati obremenitev omrežja v času konic in spodbujati potrošnike, da svojo porabo prilagodijo manj obremenjenim časom.
Pomembna novost je uvedba dogovorjene obračunske moči, ki temelji na pretekli porabi gospodinjstva. Uporabniki bodo tako imeli možnost prilagoditi svojo dogovorjeno moč glede na dejanske potrebe, pri čemer bodo lahko spremljali svojo porabo in s tem preprečili višje stroške zaradi presežne moči. To je še posebej pomembno v času, ko gospodinjstva povečujejo porabo z uporabo električnih avtomobilov, toplotnih črpalk in drugih energetsko intenzivnih naprav.
Prehod na obnovljive vire: Solarizacija Slovenije
Eden od ključnih ciljev Slovenije je prehod na obnovljive vire energije, pri čemer ima sončna energija pomembno vlogo. Vlada si prizadeva za solarizacijo države, kar vključuje povečanje deleža sončne energije v elektroenergetskem sistemu. To vključuje gradnjo velikih sončnih elektrarn ter omogočanje dostopa do skupnostnih sončnih elektrarn, ki jih bodo lahko koristila gospodinjstva, ki nimajo možnosti za postavitev lastnih sončnih elektrarn.
S prehodom na obnovljive vire si Slovenija želi zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in uvoza električne energije. Do leta 2030 naj bi sončna energija predstavljala pomemben delež v slovenskem »energetskem miksu«, kar bi prispevalo k večji energetski neodvisnosti. Vlada je sprejela tudi zakon o umeščanju obnovljivih virov energije v prostor, kar bo omogočilo hitrejšo gradnjo sončnih elektrarn na prednostnih območjih.
Spremembe pri domačih sončnih elektrarnah
Postavitev domačih sončnih elektrarn je v zadnjih letih postala priljubljena možnost za gospodinjstva, ki želijo zmanjšati svoje stroške za elektriko. Vendar pa prihaja do pomembnih sprememb pri sistemu neto meritev (angl. net metering), ki je do zdaj omogočal gospodinjstvom, da svojo proizvodnjo in porabo izravnavajo na letni ravni. Z letom 2024 bo ta možnost ukinjena, nadomestila pa jo bo mesečna izravnava.
To pomeni, da gospodinjstva, ki bodo v določenem mesecu proizvedla več elektrike, kot jo porabijo, ne bodo mogla prenesti viška energije v prihodnje mesece. Zaradi tega postavitev sončnih elektrarn za mnoge morda ne bo več tako privlačna, saj bo težje izravnati sezonska nihanja v proizvodnji električne energije. Kljub temu ostaja postavitev sončnih elektrarn smiselna za gospodinjstva z visoko porabo elektrike, zlasti če lahko večino proizvedene energije porabijo sproti.
Finančne težave TEŠ 6 in vprašanje o prihodnosti
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ 6), ki prispeva približno 35 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji, se sooča z resnimi finančnimi težavami. Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je TEŠ na robu insolventnosti. To bi lahko vodilo v njen stečaj že do začetka leta 2025, kar bi za Slovenijo pomenilo velik udarec, saj bi postala še bolj odvisna od uvoza električne energije.
Vlada se pripravlja na sprejetje interventnega zakona, ki bi omogočil nadaljevanje obratovanja TEŠ, vendar z zmanjšano kapaciteto. Glavni namen zakona je ohraniti oskrbo s toploto za 35.000 prebivalcev Savinjske in Šaleške doline, medtem ko bi se proizvodnja električne energije zmanjšala na tretjino ali celo četrtino trenutne zmogljivosti. Država naj bi za ohranitev delovanja TEŠ zagotovila 150 milijonov evrov, pri čemer minister Kumer zagotavlja, da se stroški ne bodo prevalili na davkoplačevalce, temveč bodo v največji meri pokriti iz dobičkov energetskih podjetij.
Stabilnost z JEK 2?
Jedrska elektrarna Krško (JEK) je že dolgo stabilen vir energije v Sloveniji, ki pokriva približno četrtino potreb po elektriki. Zaradi energetske krize in nuje po zanesljivih virih energije se vse več govori o gradnji drugega bloka. Podporniki JEK 2 menijo, da bi nova jedrska elektrarna bistveno zmanjšala odvisnost Slovenije od uvoza energije ter omogočila stabilno oskrbo z električno energijo za prihodnja desetletja.
Kljub temu se skeptiki sprašujejo o visokih stroških gradnje in dolgotrajnosti postopkov, povezanih z jedrsko energijo. Vseeno pa mnogi strokovnjaki menijo, da je jedrska energija ključna za doseganje trajnostnih energetskih ciljev in za stabilno oskrbo v času, ko se svet sooča s podnebnimi spremembami in zmanjševanjem uporabe fosilnih goriv. Pri tem pa ne gre pozabiti, da želi slovenska vlada referendumsko vprašanje zastaviti, še preden bodo znane vse spremenljivke projekta. Med drugimi se ne gre izogniti posledicam morebitne človeške napake pri upravljanju, ki ima lahko katastrofične posledice, prav tako pa ni jasno, kam bodo šli jedrski odpadki in ali je nad tektonsko prelomnico sploh smiselno dograjevati jedrsko elektrarno, čeprav Slovenija že danes dve tretjini energije dobiva iz nizkoogljičnih in brezogljičnih virov.
PETRA ZNOJ