Veljati sta začeli noveli zakonov o visokem šolstvu in o posebnih pravicah manjšin. Prva ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje dejavnosti, opredeljuje javno službo in ureja način financiranja. Druga pa v dvojezične šole usmerja tudi otroke s posebnimi potrebami izven narodnostno mešanih območij.
V skladu z novelo zakona o visokem šolstvu javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstveno raziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.
Javna služba se financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa zakon o visokem šolstvu, kar se nanaša na izredni študij, ki ga izvajajo javni visokošolski zavodi. Glede pravnega statusa članic univerz, novela določa univerzo kot pravno osebo, njene članice pa se kot njen del tudi vpišejo v sodni register.
Članicam zakon omogoča opravljanje tržne dejavnosti in samostojno razpolaganje z ustvarjenim prihodkom. Novela vsebuje še manjše spremembe in dopolnitve, vezane na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu ter na položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice.
Določbe, ki se nanašajo na pogoje za ustanovitev zavoda oziroma na zagotavljanje ustreznih prostorov, tehnično-tehnološke in druge potrebne opreme za izvedbo študijskih programov, se začnejo uporabljati 20. novembra.
Z novelo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja se bodo lahko v šole z italijanskim učnim jezikom oz. dvojezične šole, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, usmerili tudi otroci, ki prebivajo ali imajo začasno prebivališče zunaj narodnostno mešanega območja.
