Varuh človekovih pravic ob nekaterih pomislekih glede ravnanja policije na neprijavljenem shodu 5. oktobra v Ljubljani priporoča sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev proti množici. Notranje ministrstvo (MNZ) je o njegovih ugotovitvah že obvestilo posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva.
Varuh načeloma nima zadržkov pri odločitvi policije, da je bil takrat shod razpuščen. Pogreša pa postopnost uporabe policijskih pooblastil in v tem okviru tudi prisilnih sredstev kot skrajnega ukrepa. Ob tem Varuh poudarja, da bi bilo primerno, da se na lestvici prisilnih sredstev, ki si sledijo od milejšega k hujšemu, uporabo plinskih sredstev postavi višje, kot pa je bilo to mogoče zaslediti v konkretnem primeru.
Postopen pristop pri uporabi policijskih pooblastil (oziroma siceršnjo zadržanost pri uporabi prisilnih sredstev) bi Varuh pričakoval še posebej v času kmalu po uradni razpustitvi shoda. Kot so navedli v poročilu, od uradne razpustitve shoda pa do izdaje odredbe pristojne osebe o dovoljeni uporabi plinskih sredstev proti množici v konkretnem primeru ni minilo niti 15 minut.
Tako iz same odredbe o uporabi plinskih sredstev, ki jo je izdal vodja varovanja, kot tudi iz aktivnosti policistov v nadaljevanju Varuh tudi ni zaznal, da bi bila izvršitev odredbe morda časovno in prostorsko osredotočena zgolj na specifično dogajanje, ki bi ga takrat policija zaznala kot hujše in množično kršenje javnega reda, temveč se je očitno nanašala na celotni prostor, kjer so se takrat nahajali protestniki.
S tem pa je prihajalo tudi do situacij, ko so bila lahko vsaj v nekaterih primerih ta prisilna sredstva po mnenju Varuha uporabljena proti v večji meri nenasilni množici, ki se je na primer ob svojem pohodu po ulicah premaknila v bližino nekaterih varovanih objektov. Ob tem pa se pred samo uporabo plinskih sredstev gibanje množice v določeno smer predhodno ni niti poskušalo preprečiti z drugimi ukrepi, na primer s pomočjo kordona policistov.
Varuh meni, da je bila z vidika postopnosti uporabe prisilnih sredstev v konkretnem primeru nedvomno problematična tudi uporaba vodnega curka s primesjo plinskih sredstev. Takšen ukrep, ki naj bi bil odrejen ves čas, ko je bila odrejena uporaba vodnega curka, vidi kot nesorazmeren ukrep in tudi kot ukrep, ki je v danih okoliščinah lahko pomenil nepotrebno povzročanje neprijetnosti, še posebej takrat, ko je bil uporabljen proti celotni množici, ki v pretežni meri ves čas dogajanja ni bila nasilna.
Ob tem meni, da če je še mogoče razumeti, da posamezna odredba pristojne osebe, ki je v obravnavani zadevi dovolila uporabo plinskih sredstev, ni vsebovala navodil glede števila oziroma njihove količine, pa je takšne podatke pogrešal tudi v zahtevah nadrejenih vodij policistom pri konkretni uporabi teh sredstev.
V poročilu je ob tem v opombah izpostavljeno, da tudi komisija, ki jo je ustanovil generalni direktor policije, v svojem poročilu opozarja, da je na posnetkih malokrat slišati povelje, da se z uporabo prisilnih sredstev preneha, “kar še dodatno potrjuje dvom, da se vidik uporabljene količine plinskih sredstev v konkretni situaciji ni v zadostni meri nadzoroval oziroma da lahko njegova uporaba ni potekala usklajeno”.
Varuh sicer tudi meni, da delovanje policije, ki ni bilo v prvi vrsti aktivno usmerjeno na najhujše kršitelje (tudi na način, da bi bili ti pravočasno odstranjeni iz množice), po vsej verjetnosti ni moglo prispevati k zmanjšanju napetosti med protestniki in policisti, ampak jo je lahko (čeprav nenamerno) poglabljalo in s tem dodatno ogrožalo tako policiste kot protestnike in druge tam prisotne osebe. Pri tem poudarja, da je pomembno, da se policisti zavedajo, da s svojim ravnanjem lahko nedvomno v določeni meri vplivajo na obnašanje množice in posameznikov v njej, bodisi v smislu umiritve situacije, kot tudi njenega zaostrovanja.
Varuh je sicer glede dogodka prejel več pobud. V končnem poročilu iz začetka avgusta pa notranjemu ministrstvu priporoča, da njegove ugotovitve obravnava skupaj s policijo in sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev proti množici.
Na ministrstvu so v današnjem sporočilu zapisali, da se z ugotovitvami Varuha o sorazmernosti uporabe sile na protestih strinjajo. Ob tem pa so poudarili, da je pojasnila med samim nadzorom Varuha, na katera se ta sklicuje, dajalo prejšnje vodstvo ministrstva.
Zaradi ugotovitev iz poročila Varuha, da je policija 5. oktobra lani prisilna sredstva v določenih primerih uporabila nesorazmerno in s tem nezakonito, so zaradi suma storitve kaznivih dejanj že avgusta letos posredovali poročilo Varuha na posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva.
Sicer pa so na ministrstvu ob tem še navedli, da je ministrica Tatjana Bobnar 30. junija odredila tudi strokovni nadzor MNZ nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih. Nadzor pa bo končan predvidoma do konca septembra. Prav o uporabi policijskih pooblastil pa nameravajo organizirati tudi strokovni posvet.
Spomnili so še, da je ministrica na podlagi zakona o organiziranosti in delu v policiji naslovila na policijo usmeritve in obvezna navodila za ravnanje ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve, ki jih je v tej zvezi izdal policiji nekdanji minister Aleš Hojs. MNZ pa je v juliju vrhovno državno tožilstvo zaprosilo tudi za mnenje in razjasnitev pomena pojma organizator shoda.