Varuh človekovih pravic ustavno odločbo glede zakona o nalezljivih boleznih vidi kot potrditev svojih opozoril

Varuh človekovih pravic pozdravlja odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti nekaterih delov zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerih so bili sprejeti nekateri epidemiološki ukrepi. Odločitev namreč odpravlja dvome in pritrjuje pomislekom varuha, ki jih je ob sprejemanju ukrepov tudi sam naslavljal na vlado, so sporočili.

Kot so zapisali, je namreč varuh v času sprejemanja ukrepov za omejitev okužb s koronavirusom večkrat opozoril, da zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu ne daje določne in nedvoumne zakonske podlage za sprejemanje ukrepov, kakšna sta denimo prepoved gibanja na celotnem ozemlju države ali splošna prepoved shodov.

Opozoril je tudi, da v primerih, ko izvršilna oblast take omejitve človekovih pravic določi s splošnim aktom oz. odlokom, posamezniki nimajo hitrega in učinkovitega sodnega varstva svojih pravic. V praksi se je pokazalo, da se praviloma obrnejo na ustavno sodišče s predlogom za oceno ustavnosti in zakonitosti vladnega predpisa, vendar ta pravna pot ni posebej hitra v okoliščinah, ko se epidemiološko ukrepanje zelo hitro spreminja. Pogosto lahko namreč ustavno sodišče le za nazaj ugotovi, da je bil posamezen ukrep v neskladju ustavo, navajajo.

Pri uradu varuha pričakujejo, da bo odločba ustavnega sodišča izvršena v danem roku in da bodo pri spremembi zakonodaje upoštevani tudi njegovi predlogi.

Ustavno sodišče je namreč odločilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblaščata vlado, da v primeru širjenja nalezljive bolezni prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Posledično so neustavni tudi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na tej podlagi.

Ustavni sodniki so določili, da mora DZ ugotovljeno neskladje odpraviti v dveh mesecih, dotlej pa se določbi uporabljata.

Source
STA
Back to top button