SlovenijaGospodarstvo

Valicon: V nedeljo skoraj polovica nasprotnikov novele zakona o vodah tudi proti vladi

Po anketi Valicona je med vprašanimi volivci, ki so bili na referendumu proti noveli zakona o vodah, 48 odstotkov odgovorilo, da je njihov glas proti predstavljal tako nasprotovanje noveli kot vladi, 44 odstotkov pa jih je navedlo, da je njihov glas proti predstavljal predvsem nasprotovanje noveli.

Šest odstotkov jih je medtem zatrdilo, da je šlo predvsem za glas proti vladi.

Na drugi strani jih je med tistimi, ki so glasovali za novelo, večina oz. 61 odstotkov odgovorila, da je šlo za podporo noveli, pri slabi desetini je šlo predvsem za podporo aktualni vladi, slabih 30 odstotkov pa je navedlo, da so na referendumu glas za oddali tako v podporo vladi kot v podporo noveli.

Glede na samoopredelitev anketirancev o politični usmeritvi so dve tretjini udeleženih predstavljali tisti, ki sebe uvrščajo med leve oz. levo-sredinske volivce. Udeležba je bila najvišja in izrazito nadpovprečna med tistimi, ki bi sicer minulo nedeljo v primeru volitev v DZ podprli Levico, SD, SMC, SAB in LMŠ, najnižja pa med podporniki SNS, SDS in Piratske stranke.

Med podporniki Levice, LMŠ, SAB, SMC, DeSUS in Piratske stranke niso v vzorcu zajeli niti enega, ki bi glasoval za novelo, nadpovprečno so glasovali proti tudi podporniki SD, SNS, Dobre države in Zelenih. Večinsko proti so prav tako glasovali podporniki SLS, med podporniki NSi pa je rezultat dokaj izenačen. Medtem so novelo v največji meri podprli podporniki SDS, a tudi med njimi jih je proti glasovala dobra tretjina.

Glede na samoopredeljeno politično usmeritev so praktično vsi, ki se opredeljujejo kot levi oz. levo-sredinski, glasovali proti noveli. Prav tako je glas proti prevladal med udeleženci referenduma, ki so se opredelili kot desni oz. desno-sredinski, saj je tako glasovalo 61 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je 39 odstotkov novelo podprlo.

Udeležba na referendumu o noveli zakona o vodah je bila ena najvišjih na referendumih v samostojni državi. Med udeležbo na parlamentarnih volitvah leta 2018 in na tokratnem referendumu je ključna strukturna razlika v starosti udeleženih volivcev. Že leta 2018 so zaznali značilno višjo udeležbo starih od 18 do 24 let v primerjavi z volitvami v DZ leta 2014. A ne glede na to je razmerje med najstarejšimi volivci v starosti nad 60 let in najmlajšimi ostalo enako, to je 1 proti 1,8 v korist starejših od 60 let.

Udeležba med najmlajšimi volivci je bila minulo nedeljo še nekoliko višja, pač sorazmerno glede na to, da je udeležba na referendumih v povprečju nižja kot na volitvah, med najstarejšimi volivci pa je bila nižja kot običajno. Razmerje se je tako z 1:1,8, kakršno je bilo na volitvah v DZ leta 2014 in 2018, znižalo na 1:1,3. To pomeni, da je bila med najstarejšimi udeležba le še 30 odstotkov višja kot med najmlajšimi volivci.

Med udeleženci referenduma je bila petina takšnih, ki se niso udeležili državnozborskih volitev junija 2018, dobra tretjina se ni udeležila volitev v Evropski parlament maja 2019, dobra četrtina pa ne prvega kroga predsedniških volitev oktobra 2017. Slabo tretjino so predstavljali tisti, ki zase pravijo, da se o udeležbi na parlamentarnih volitvah odločajo vsakič posebej oziroma da se parlamentarnih volitev ne udeležujejo.

Valicon je raziskavo Politikon izvedel 12. in 13. julija na vzorcu 2014 ljudi.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button