Zdravstveni dom Šiška so v zadnjem času zapustili trije družinski zdravniki, ki jih niso mogli nadomestiti, so STA sporočili iz ZD Ljubljana. Razloge za odhode iščejo v preobremenjenosti, ki se je stopnjevala med epidemijo. V Ljubljani sicer po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje šest odstotkov oseb nima izbranega družinskega zdravnika.
Kot so za STA sporočili z ZD Ljubljana, del katerega je tudi ZD Šiška, so v šišenskem zdravstvenem domu od leta 2015 zabeležili okoli 30 odhodov zdravnikov specialistov in zdravnikov v procesu specializacije oz. podiplomskega izobraževanja. Do lani so, kot so navedli, uspevali nadomestiti vse odhode zdravnikov in medicinskih sester, zadnjih treh odhodov zdravnikov pa ne.
Zato si pomagajo s pogodbenimi zdravniki, specializanti in sobnimi zdravniki. Ambulant ne zapirajo, ker upajo, da bodo uspeli koga zaposliti, obenem pa imajo v teh ambulantah še vedno zaposlene medicinske sestre, ki pomagajo pri zagotavljanju nujnih in neodložljivih storitev za ljudi, ki nimajo zdravnika ali pa nadomeščajo izpade drugod.
V ZD Ljubljana razloge za odhode zdravnikov iščejo v preobremenjenosti. Kot so pojasnili, se je v času epidemije covida-19 način dela spremenil, bistveno več je elektronske pošte in dela na dodatnih covidnih deloviščih. Digitalizacija pa ta trenutek ne gre v korak s potrebami, ki so se enormno povečale in kjer bo treba vzpostaviti ravnovesje med obravnavami na daljavo, telefonskimi klici in pregledi pri zdravniku kot nekoč.
Skupaj je ZD Šiška od leta 2015 zapustilo 150 zaposlenih. Kot pojasnjujejo, je glede na strukturo zaposlitve za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnosti, podiplomskega izobraževanja, upokojitev in odhodov na druga delovna mesta, to pričakovano. Te odhode so tudi uspešno nadomestili z novimi zaposlitvami in vrnitvijo stalno zaposlenih na delo.
Medtem ko je portal Nova24tv poročal, da zaposlenim v ZD Šiška nadur ne izplačujejo, so v ZD Ljubljana za STA to zanikali. “Vse nadure so izplačane in bi jih plačali še več, če bi bil interes in ne bi bilo zakonskih omejitev. Vendar si zaposleni želijo čim manj nadur in več počitka in prostega časa,” so pojasnili.
Zaposleni v zdravstvenem varstvu so sicer v ZD Šiška v zadnjih dveh mesecih opravili do 32 nadur, v povprečju deset ur na zaposlenega. Zaposleni na večini drugih področij pa so v povprečju naredili manj nadur.
Ob tem pristojni opozarjajo, da se v zdravstvu ne soočajo le s pomanjkanjem zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, pač pa tudi s pomanjkanjem kadra, ki nudi tehnično, ekonomsko in pravno podporo.
Tako je od 1. januarja 2020 omenjeni zdravstveni dom zapustilo sedem računalničarjev, nadomestili pa so tri odhode. “Zelo slabo ovrednotenje delovnih mest plačne skupine J je eden izmed razlogov za odhode in nemoč zadržati tovrsten kader, kar pa ni problem le v ZD Ljubljana, temveč v vseh javnih zavodih,” ob tem poudarjajo.
Po poročanju Nova24tv velik problem v ZD Šiška predstavlja tudi digitalizacija oz. informacijski sistem, ki zelo slabo deluje. “Dejstvo je, da je treba nadgraditi informacijski sistem in opremo,” priznavajo v ZD Ljubljana in napovedujejo, da bodo letos znaten del finančnih sredstev namenili prav nadgradnjam informacijskega sistema, IP-tehnologije in izboljšanju informacijske opreme.
Kot pojasnjujejo, kot prvi v slovenskem zdravstvu uvajajo portal za paciente, ki bo omogočil preprosto komunikacijo z zdravnikom, vpogled v svoje zdravstvene podatke (zdravila, napotnice) in bo zelo razbremenil zdravnike. Portal je v zaključni fazi testiranja.
Če pacientov družinski zdravnik preneha z delom, lahko bolnik poišče novega zdravnika. Če ga ne najde, pa v ZD Ljubljana pojasnjujejo, da pacientom omogočajo nujne in neodložljive storitve. Če gre za urgentno stanje, pa lahko pokliče na številko 112, kot doslej.
V ZD Ljubljana poudarjajo, da je področje družinske medicine kadrovsko oslabljeno v vseh njihovih enotah, ne nazadnje pa na nivoju celotne države. Zadnja leta se tako sami soočajo z velikimi težavami pri nadomeščanju družinskih zdravnikov, ki jih na trgu ni, podobne razmere beležijo tudi na področju pediatrije. “Opozorila pristojnim institucijam, da bo potrebno prilagoditi mrežo zmogljivosti in način dela v osnovnem zdravstvu so bila preslišana in to kljub temu, da je ministrstvo že leta 2013 predvidelo nižje obremenitve posameznega zdravnika,” so spomnili.
V Ljubljani sicer po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije šest odstotkov oseb nima izbranega družinskega zdravnika.
